Vroče novice
- novice 6. oktobra na tekaški praznik v Prekmurje!
- novice 4. MARIBORSKI MESTNI TEK LETOS POD SLOGANOM ”MARIBOR LAUFA”
- članki Tekači v naravi, POZOR klopi – enostavni ukrepi za učinkovito zaščito pred klopi
- novice Ljubitelji teka v naravi, pozor! Pred vrati je tek zDravo jutri
- novice Ultra trail Vipavska dolina (UTVV) bo v maju 2019 povezal celotno Vipavsko dolino
- novice 1. maja na tekaški praznik v Medulin!
- novice Dalmatia Stage Run 2019
- članki Obogatite svoj naravni potencial z NUTRILITE DOUBLE X
- novice Tretji Hop na Grad že 7. aprila
- novice Prijave na najbolj srčen maraton v Sloveniji že odprte
Matej Markovič – iz Celjskega na Ljubljanski grad (90km)
Pred kratkim sem se v družbi še petih tekačev, ki so skoraj vsi prekaljeni tekaški mojstri podal na zanimivo in zelo razgibano pot iz Celjskega na Ljubljanski grad. Pot naj bi bila dolga okoli 90km in imela pri tem kar nekaj višinskih metrov vzpona in spusta, kar po navadi za dolgoprogaše predstavlja še večji napor, še posebej ko se kilometri kopičijo.
Po celodnevnem dežurstvu, ko sem celi dan varoval našo domovino, sem se ob osmih zvečer usedel v avto in se iz Vipave odpeljal najprej do Ljubljane, kasneje pa naprej do starta, Celjskega gradu. Ob 23:30 smo polni dobre volje stekli po hribu navzdol v mrzlo noč…in že takoj na začetku vedeli, da zadeva zaradi snega in poledice ne bo niti približno lahka. Ker sem sam to že prej predvidel, sem se dolgo časa odločal za primerno tekaško opravo, na koncu pa se odločil za Speedcrosske, termo tekaške pajkice, dolgo tekaško majico in zgolj le še Salomonov izolator. Seveda ni šlo brez nahrbtnika, ki je moj stalni spremljevalec… od kar sem ga prvič dobil. Po začetnem teku ob Savinji, ki je minil ob prijetnem kramljanju, smo se zapodili v prve klance Mrzlice, ki je bila že ob svojem vznožju pokrita s snegom. Kmalu nam je bilo jasno, še posebej tistim, ki poti nismo poznali, da bo tek v hrib zamenjala hoja, saj je bila na nekaterih delih strmina prehuda, pa še sneg in led sta naredila svoje. Po Mrzlici so sledili skoraj identični vzponi in spusti, ki so imeli vsi nekaj skupnega: sneg, temo in mraz :). Ob vzponu na Zasavsko sveto goro, pa smo bili po približno sedmih urah teka bogato nagrajeni, saj se je pred nami odprl čudovit sončni vzhod, ki je osvetlil megleno morje, ki se je razprostiralo daleč pod nami. Vsaka beseda, ki bi opisala ta pogled bi bila absolutno preskromna. Pod vplivom tega čudežno lepega pogleda smo zadovoljni in že kar prijetno utrujeni nadaljevali pot proti Ljubljanski kotlini. Kmalu so nam nasproti pritekli še trije odlični tekači in tako je proti Ljubljani stekel velik del tekaško ultraške slovenske smetane.
Tempo je proti Ljubljani zaradi pričakovanega cilja le še naraščal in priznati moram, da sem se čudil od kje jemljemo vso to energijo in moč. Cilj na Ljubljanskem gradu smo pričakali ob 13:30 ter tako zaključili naš prvi (in ne zadnji) skupni tekaški podvig, ki je na koncu štel 93km in 3700 višinskih metrov. Če k temu prištejemo še sneg, ki je bil večji del poti naš stalni spremljevalec, smo bili z dosežkom še toliko bolj zadovoljni.
Sam sem bil ponovno izjemno presenečen nad Salomonom, saj sem celotno traso (kar nekaj je bilo tudi asfalta) odtekel v povsem gorsko tekaških copatih Speedcross 3 ter v eni sami opravi. Niti enkrat se nisem preobul in preobleke, pa tudi nahrbtnika nisem slekel:)) Ta tek mi je pustil celo take posledice, da sem že naslednje jutro odtekel dodatnih uro in pol po gozdovih prelepe Štajerske:)
Hvala fantom (Miha, Aljoša – Muc, Leon – Semljul, Srečko – Ečo, Primož, Grb, Zajc, Rosi) za izjemno družbo in seveda hvala Salomonu, ki me znova in znova preseneti.
Do prihodnjič:)
OPREMA, KI JO JE UPORABLJAL MATEJ:
