Tekač mora poznati delovanje svojega telesa pod naporom

Če tekači poznajo delovanje svojega telesa pod naporom in imajo splošno znanje o treniranju, bodo vadili pametneje, bolj kakovostno in bolj zdravo. V ta namen na Fakulteti za šport rekreativnim športnikom nudimo meritve aerobne vzdržljivosti. Celosten in individualen pristop je rezultat edinstvenega sodelovanja športnih in medicinskih strokovnjakov. Medicinski strokovnjaki zagotovijo ustrezne preglede in teste, športni pa svetujejo in podučijo rekreativca, kako je potrebno trenirati.

V našem laboratoriju se je zvrstilo že veliko rekreativcev. Radi bi namreč preverili ali so dotedanje obremenitve primerne za njihovo telo, svoj napredek, kje so njihove meje aerobne vzdržljivosti, zakaj njihovi srčni utripi odstopajo od povprečja ali na kakšen način naj trenirajo, da bodo trenirali manj in bolje.

Tekači imajo različne cilje; nekateri se pripravljajo na maratonske preizkušnje, drugi želijo izboljšati splošno kondicijo, spet drugi želijo kar najhitreje preteči 10 kilometrov. Vendar vadba vseh mora obsegati različno intenzivne treninge. Pri merjencih opažamo, da se preveč oklepajo enakega treninga, nekateri preveč nizko intenzivnega, drugi preveč visoko intenzivnega. Učinki ene in druge vadbe se namreč dopolnjujejo. Delovanje srca v največji meri izboljša visoko intenzivna vadba, na razširitev kapilarne mreže najbolj vpliva nizko intenzivna vadba, rezultat obeh izboljšanj pa je povečanje maksimalne porabe kisika.

Merjenci so večkrat presenečeni, da morajo za povečanje maščobne moči (telo naučimo varčevati z glikogenom in v večji meri porabljati maščobe) izvajati drugačne treninge kot navaja nekatera športna literatura. V laboratoriju izmerimo točno individualno vrednost srčnega utripa in hitrosti pri pragu, kjer se energija pridobiva iz maščob in ogljikovih hidratov enakovredno. Pri nekaterih tekačih ugotovimo, da pri omenjenem pragu niso sposobni teči.  Tek jim predstavlja previsoko obremenitev, da bi organizem pridobivalo energijo iz maščobe. S svetovanim primernim treningom se funkcija porabe maščobe izboljša. Vendar z neznanjem so hitrosti teka prevelike, da bi dosegli omenjeni učinek.

Preveč tekačev trenira po principu več je bolje. Ne zavedajo se, da se organizem na novo gradi med odmori. Zagotoviti mu moramo primeren napor in zadosten odmor. Takrat bo organizem delal na tem, da bo naslednji podoben napor lažje premagal. Organizmu moramo zagotoviti več različnih impulzov, da je bolj dinamičen pri prilagajanju.

Samo močna in dolga mišica je sposobna prenašati obremenitve teka, to je skakanja iz ene noge na drugo. K vadbi teka torej sodi tudi ustrezna vadba za moč in gibljivost mišic. Lahko ju vključimo v tekaški trening, vendar je bolje, če jima posvetimo celo vadbeno enoto. Merjence opozorimo, da se mišic ne sme raztezati po daljših naporih, ko smo iz njih izčrpali ves glikogen (npr. po maratonu), saj lahko s tem povzročimo zakasnjeno mišično bolečino (»muskl-fibr«).

Intervalni treningi so dokazano učinkovit način izboljšanja vzdržljivosti. Vendar niso vsi intervali primerni za vsakogar. Ko imajo merjenci za sabo pretečenih že nekaj kilometrov in je organizem zdrav ter tehnika teka pravilna, takrat jim svetujemo, kakšne intervale naj izvajajo.

Nekateri rekreativci trenirajo samostojno in nimajo stika s strokovnjakom, ki bi jim povedal, ali je to, kar počnejo prav. Kronične poškodbe sklepov, bolečine v hrbtenici, pomanjkanje železa, bolehnost so simptomi, ki kažejo, da rekreativec ne trenira pravilno. Nekateri rekreativci trenirajo v skupini pod vodstvom. Ti izvajajo kakovostne treninge, ki pa so bolj učinkoviti, če jih trenerji prilagodijo posameznikovi pripravljenosti in upoštevajo individualne srčne utripe.Le učinkovit trening lahko izboljša telesno kondicijo in prav o tem svetujemo udeležencem meritev na Fakulteti za šport.