Zgodba nagrajenca meritev aerobne vzdržljivosti

27 februarja, 2012

455

Vid Kulovec, tekač in nagrajenec nagradne igre – meritve aerobne vzdržljivosti za rekreativne športnike

Že od malih nog imam rad vodo. Zato sem v osnovni šoli med obšolskimi dejavnostmi izbral tečaj plavanja. Po nekaj letih sem začel trenirati hitrostno plavanje t.i. plavutkanje. Poleg omenjenega športa sem zelo rad tudi kolesaril in planinaril. Čare teka sem spoznal pred kakšnimi osmimi leti, ko sem v reviji Polet prebiral članke o teku. Začetne tekaške korake je še dodatno spodbudil tekaški tabor v Rovinju. Kmalu sem se udeležil Ljubljanskega maratona, kjer sem prvič pretekel mali maraton, kakšen mesec kasneje pa ponovil mali maraton v Palmanovi, kjer sem resnično užival v teku. V letih, ko sem zakorakal v svet zaposlenih in se hkrati posvečal izrednemu študiju, sem le občasno obul superge in na 'ljubljancu' nekajkrat odtekel 10 kilometrsko razdaljo. Nabralo se je tudi nekaj odvečnih kilogramov. Na Ljubljanskem maratonu 2010 sem ponovno opravil z 21-ko, ura v cilju je pokazala 2:26, tehtnica pa 105 kg. Takrat sem se odločil, da je čas za lažji in prijetnejši korak. Z veliko gibanja in pozornosti na vsakdanji prehrani, mi je uspelo številke na tehnici pripeljati do 90 kg. Sem na pol poti, dela je še veliko. Trud pa je poplačan – z boljšim počutjem, pa tudi boljšimi rezultati. Oktobra 2011 je na Trgu Republike ura pokazala 1:57.

Ko sem v januarju na Tekaškem forumu opazil nagradno igro, sem si mislil, da bi bilo prav odlično zadeti to nagrado. Že nekaj časa sem si namreč želel opraviti test aerobne vzdržljivosti. Ravno po torkovem teku me je presenetila novica, da sem bil izžreban in mi prav polepšala večer. Pred časom sem se že spraševal, na katerih območjih naj treniram, da bi porabil več maščob in kje je moj maksimum.

Termin za opravljanje testiranja smo določili ponedeljkovo dopoldne. Pred testiranjem sem dobil navodila, naj dva dni pred testom ne opravljam intenzivnih obremenitev, da bo telo pripravljeno in spočito za test. Na Fakulteto za šport sem prišel ob dogovorjeni uri, kjer sem se preoblekel v športna oblačila. Izpolnil sem anketni vprašalnik, nato sva s kondicijsko trenerko pogledala in predebatirala odgovore. Sledilo je merjenje višine in teže. Precej sofisticirana tehtnica ti prikaže telesno sestavo – kolikšni so deleži mišic, maščobe in vode v telesu. Zatem smo opravili meritev pljučne kapacitete.

Nato pa je sledil trenutek resnice… in znoja. Medicinska sestra mi je namestila masko na obraz, preko katere sem dihal. Maske sem se kar kmalu navadil, malce težav sem imel le z okvirjem očal, ki so slonela na maski. Zato bom naslednjič uporabil kontaktne leče. Iz ušesnega mešička so mi odvzeli vzorec krvi, kar so ponovili še dvakrat – takoj po koncu teka in po 5 minutah počitka. Tek na tekaški stezi se je pričel kot hoja in počasi prešel v vse hitrejši tek. V prvi polovici testa gre lepo počasi, vendar hitrost stalno narašča, ob tebi je zdravnik, ki pritiska na plus na napravi. Zadnjih nekaj minut pa gre, v tekaškem žargonu, 'do dile'. Zadnja minuta se kar malce vleče, vendar ti na srečo zdravnik odšteva, koliko sekund še moraš zdržati. Takšnega tempa, ko sem dihal že na škrge, ne bi mogel zdržati niti minute več. Na stezi sem v 23. minutah pretekel nekaj manj kot 3300 metrov.

Po testu sem bil ves premočen in sem se najprej odpravil pod tuš. Nato smo skupaj z zdravnikom in kondicijsko trenerko naredili analizo rezultatov. Prva ugotovitev je bila, da sem pretežak in da naj še shujšam (na 75 kg), če želim še dolga leta teči. Manjša telesna masa je namreč pomembna, da ne pride do obrabe sklepov in vezi. Izvedel sem, da imam za svojo težo premalo mišične mase, s hujšanjem se bo to razmerje obrnilo meni v prid. Pri pogovoru o anketnem vprašalniku sva s kondicijsko trenerko ugotovila, da največ tečem v pogovornem tempu ob srčnem utripu med 160 in 165 udarcev na minuto. Test aerobne vzdržljivost je to potrdil, najbolje imam razvit prag respiratorne kompenzacije pri omenjenem pulzu. Zdravnik in kondicijska trenerka sta mi svetovala več baznega treninga, kar pomeni čim več aktivnosti pri nizki intenzivnosti (hoja v hribe, nordijska hoja, tek po mehki podlagi…). Zame to pomeni trening do utripa 142 udarcev/minuto. Izvedel sem, da v tem območju, porabim največ maščob, v višjih 'obratih' pa se vklopi predvsem poraba ogljikovih hidratov. Ko smo ravno pri številkah, moja maksimalna poraba kisika je 44,6 ml O₂/kg TT. Če bom izvajal več nižje intenzivnih treningov – baze, si bom s tem načinom vadbe zvišal laktatni prag, kar pomeni, da bi telo porabljalo maščobe tudi pri večji obremenitvi. Z analizo krvi ugotavljajo, kako hitro po obremenitvi se telo začne regenerirati. Pri meni se regeneracija še ne začne v roku petih minut po obremenitvi, ampak kasneje. Zato je pomembno, da izpeljem tudi intervalne treninge in s tem telo naučim čimprejšnje regeneracije. Intervalni treningi bodo v večji meri vplivali na moje srce in pljuča ter povečali hitrost teka. Kondicijska trenerka mi je priporočila tudi vaje za moč, v mojem primeru vadbo, ki jo z veseljem obiskujem že nekaj mesecev – BodyPump.

Dobil sem kopico koristih informacij – koliko, kdaj in kako trenirati. Po testu sem prejel še pisno verzijo rezultatov in svetovanje, kako trenirati v bodoče. Kondicijska trenerka mi je sezono razdelila na obdobja in za vsako obdobje predpisala, kakšne treninge moram izvajati, da bom dosegel zastavljene cilje. Vsekakor moj največji cilj, poleg povečanja kondicijske pripravljenosti, ostaja, da izgubim še preostale odvečne kilograme in to ravnovesje (prehrana, gibanje, počutje) tudi uspešno vzdržujem.