Najpogostejše poškodbe tekačev

Rekreacija in vrhunski šport imata danes pomembno vlogo v vsakdanjem življenju. Krojita življenjski slog ljudi, saj si je po napornem delovnem dnevu treba vzeti čas zase, oditi v naravo na sprehod, tek, tenis, golf ali katerokoli drugo obliko rekreacije. Rekreacija in vrhunski šport imata pozitivne vplive na boljše počutje, večjo zmožnost dela, boljšo koncentracijo, izboljšan krvni obtok in zmanjševanje prekomerne teže. Imata pa tudi eno slabo stran, spremljajo ju poškodbe. Vsak športnik in tisti, ki se s športom ukvarjajo le rekreativno, se v prvi vrsti bojijo poškodb, zato se je treba zavedati pomena preprečevanja poškodb. Pomen preprečevanja poškodb se lahko identificira s pomenom rehabilitacije po poškodbi. Vsak posameznik si želi hitro vrnitev k dejavnostim pred poškodbo, seveda pa je najboljše, da s pomočjo pravih preventivnih postopkov do poškodbe sploh ne pride (Vidmar, 1993). Poškodbe tekačev so zelo specifične narave, predvsem zaradi ponavljajočih se vzorcev gibanja. Tako kot vse športne poškodbe, se tudi te zgodijo zaradi notranjih ali zunanjih dejavnikov tveganja.

Notranji dejavniki so pred dispozicije športnika za določeno vrsto poškodb. Dejavniki so v direktni povezavi s športnikom, mednje pa spadajo:

• športnikova starost, morfološki tip športnika,

• predhodne poškodbe,

• stopnja športnikove fizične sposobnosti in treniranosti,

• specifične psihične lastnosti (trema, strah, motivacija, alkohol…),

• prisotnost bolezni, poškodbe ali posledice prebolelih boleznih, poškodb in

• utrujenost ali pretreniranost.

S starostjo mišice in ligamenti izgubljajo elastičnost in mišice niso več sposobne razviti tolikšne moči kot v mladosti. Starostne poškodbe ponavadi nastanejo, zaradi preobremenitve mišic in ligamentov, predvsem takrat, ko le-te niso dovolj ogrete za trening. Morfološki tip osebe nam veliko pove o njegovi sposobnosti, saj z debelostjo izgubi predvsem hitrost in eksplozivnost, obremenjenost sklepov na spodnjih udih pa je večja. Zgornja meja raztegljivosti sklepne ovojnice in ligamentov se z obremenitvijo prej doseže pri osebah z visokim indeksom telesne mase (ITM). Spodaj našteti dejavniki so tudi vzrok za pogoste poškodbe rekreativnih in vrhunskih tekačev (Pribut, 2008):

• slabša propriocepcija,

• skrajšana sklepna kapsula,

• mišično neravnovesje (povečan Q kot, oslabljena mišica vastus medialis, oslabljeni abduktorji kolka),

• biomehanske nepravilnosti (laksnost ligamentov, nevrološki deficiti),

• supinirano stopalo združeno z invertirano petnico,

• fleksibilni in rigidni valgus sprednjega dela stopala,

• pretreniranost.

Najpogostejše poškodbe tekačev:

Poškodbe noge in kolena

1. ITBS ali sindrom iliotibialnega trakta

ITBS primarno nastane zaradi spremenjenega treninga, pretiravanja v samem začetku treniranja in oslabljenih abduktorjev kolka. Bolečina in napetost se pojavi na zunanji strani kolena (lateralnem femoralnem epikondilu) ob fleksiji (krčenju) in ekstenziji (iztegovanju) kolena. Začetna faza rehabilitacije pomeni skoraj 100% počitek, v kasnejši fazi je pomembna krepitev abduktorjev kolka v povezavi z raztezanjem mehkih tkiv, ki obdajajo kolenski sklep. Priporočljiva je manualna terapija mehkih tkiv oz. miofascialnih točk (soft tissue massage). (Pribut, 2008)

2. PATELOFEMORALNI BOLEČINSKI SINDROM

Največkrat uporabljen izraz za diagnozo pri bolečinah v kolenu, imenovan tudi tekalno koleno, hondromalacija patelle ali anteriorna (spredajšnja) bolečina v kolenu. Bolečina se pojavlja tik pod pogačico, lahko tudi na medialnem (notranjem) delu kolenu ob pogačici. V času rehabilitacije se je potrebno izogibat hoje po hribu navzdol in vseh vaj, ki vključujejo fleksijo (krčenje) kolena. Pred vrnitvijo v aktiven tek je potrebno izboljšati tudi stabilizacijo trupa, saj je lahko slaba stabilizacija tudi vzrok za bolečino. (Pribut, 2008)

3. SPREDNJI COMPARTMENT SINDROM

Simptomi, ki označuje to poškodbo so bolečine v nogi, nenavadni živčni izpadi v nogi in kasneje zmanjšanje mišične moči. Diagnoza se postavi z izmero kompartment pritiska, katerega normalna vrednost je med 8-10 mmHg v mirovanju in do 50 mmHg med aktivnostjo. V primeru presežka je velika verjetnost za operativno dekompresijo kompartmenta. (Pribut, 2008)

4. VNETJE POKOSTNICE

Tipična poškodba tekačev začetnikov ali tekačev, ki so se odločili stopnjevati treninge teka. Tudi menjava tekalne površine ali tekalne obutve je med glavnimi vzroki za nastanek vnetja. Bolečina lahko izžareva po celotnem predelu med kolenom in gležnjem ali samo na določenem delu pokostnice. Rehabilitacija je osredotočena na izboljšanje prekrvavitve, velikokrat se tekači poslužijo vakumske terapije, predvsem pa je v začetni fazi potreben nekaj dnevni počitek in ugotovitev vzroka vnetja (tekalna površina, obutev…)

5. STRES FRAKTURA

Stres frakture nastanejo zaradi ponavljajočih se sil na kost. Diagnosticirajo se z rentgenskim slikanjem ali MRI, včasih lahko tudi z UZ preiskavo. Pri tekačih so najpogosteje poškodovane tibija, metatarzale in calcaneus. Tibija je ponavadi poškodovana v spodnjem delu kosti, pri gležnju. Nujno je potreben počitek in izogibanje obremenitvam spodnjega uda.

6. SHIN SPLINTS

Je medialni stres sindrom tibije. Bolečina se pojavlja na zadajšnjem in notranjem predelu v spodnji tretjini  tibije. Velikokrat se ta poškodba zamenja s poškodbo živca ali sprednjim compartment sindromom, zato je potrebna strokovna diagnoza. Faktorji tveganja za to poškodbo so predvsem mlajši, ženske, sprememba dolžine teka, pogostost treninga, menjava tekalne obutve, površina po kateri tekač teče in pretreniranost. Za dobro rehabilitacijo je v začetni fazi potrebno 2-4 tedne počitka (v tem času se izogiba teka, lahko pa se kolesari, plava). V nadaljevanju rehabilitacije je potrebno izvajati vaje za krepitev mišic in raztezanje m. soleus in m.gastrocnemius. (Pribut, 2008)

Poškodbe gležnja in stopala

1. VNETJE AHILOVE TETIVE

Poškodba, ki veliko tekačev prisili v daljši počitek, nastane zaradi pretiravanja s tekom, zakrčenosti mečnih mišic, prekomerne pronacije stopala, pomanjkanja stabilnosti gležnja ali nošenja »napačnih čevljev«. Tipični znaki pri vnetju so bolečina v predelu Ahilove tetive, ki jo poslabša določena aktivnost, otekanje ali rdečica v tem predelu, slabost mišic pri stopanju na prste in jutranja zakrčenost tetive. Preventiva pred vnetjem ali celo strganjem Ahilove tetive je raztezanje mečnih mišic, trening propriocepcije(ravnotežja) in stabilizacije gležnja. V primeru poškodbe tetive velja načelo PRICE (protection, rest, ice, compression, elevation) (Alfredson H., Lorentzon R., 2000)

2. PLANTARNI FASCIITIS

Je ena najpogostejših poškodb stopala pri tekačih. Bolečina se pojavi na plantarnem ali medialno (notranjem) plantarnem delu pete, napetost pa se čuti na medialnem tuberositas calcaneusa. Vzrok za prej opisano bolečino je prekomerno obračanje stopala v pronacijo. Začetna faza rehabilitacije predlaga hojo v čevljih z ravnim podplatom ali hojo brez čevljev. Kasneje se predlaga tudi krioterapija in raztezanje mišic stopala. (Pribut, 2008)

Bolečine v križu

1. LUMBOISHIALGIJA  ali ZDRS MEDVRETENČNE PLOŠČICE

Zdrs je običajno posledica degenerativnih sprememb ali sprememb staranja, lahko ga sprožijo poškodba, nepravilen majhen gib v križnem delu hrbtenice ali dvig težkega bremena. Zdrsnjena medvretenčna plošča pri tem draži in utesnjuje živčne korenine, kar sproža hude bolečine v križu, s sevanjem v eno ali obe nogi z občutkom pečenja ali omrtvičenosti. Stanje včasih poslabša že samo kihanje ali kašljanje. Dokler s preiskovalnimi metodami ne dokažemo vzroka bolečin v križu, ki sevajo tudi v kolk in nogo, govorimo o lumboishialgiji ("išiasu"), za katerega je najpogostejši vzrok prav zdrs medvretenčne ploščice. Pri takem stanju mora tekač takoj prenehati s tekom in se posvetovati z zdravnikom specialistom.

2. BOLEČINA V KRIŽU ZARADI MIŠIČNEGA NERAVNOVESJA

Taka bolečina nastane zaradi poškodbe mehkih obhrbteničnih delov. Je mehanično povzročen krč obhrbteničnih mišic, ki nastane kot posledica prevelike telesne obremenitve, dvigovanja težkega bremena, posledica padca, nenadnega nihanja hrbtenice (prometna nesreča) in podobno. Lahko je tudi posledica slabe drže ali prisilnega položaja na delu. Pri tekačih je pogosto vzrok menjava tekalne površne, predvsem menjava iz mehke podlage na trdo, nemalokrat pa mišično neravnovesje povzroči tudi menjava tekalne obutve. To lahko povzroči krč mišice, zaradi tega je slabša prekrvavitev, zmanjšana je oskrba s kisikom, tako stanje povzroči bolečino. Poslabša jo mraz ali določeni gibi, zmanjša pa toplota(savna). Bolečina je lahko točkovna (boli na določenem mestu), lahko se širi okrog bokov ali seva navzdol proti nogi. Rehabilitacija mišičnega neravnovesja je prilagojena posamezniku, strokovnjaki svetujejo manualno terapijo miofascialnih točk v povezavi z raztezanjem za popolno sprostitev mišic. Po popolni sprostitvi je nujno potrebna stabilizacija trupa, šele potem se lahko nadaljuje z vajami za krepitev mišic.

dipl. fiziot. Martina Jakob , Center za medicino športa