Preventiva je prva

Telesna aktivnost je koristna za naše zdravje in sposobnosti, vendar so športne poškodbe ene najpogostejših poškodb. Kroničnih poškodb je v športni medicini največ, nastajajo počasi in so odgovor na preobremenitev. Kako torej s treningi poskrbeti za razvoj sposobnosti in si ne nakopati preobremenitvenih sindromov? Preprosto, s preventivo.

Preventiva vključuje več ukrepov:

Zavedajmo se našega zdravstvenega stanja in fizične pripravljenosti. Z neprimerno obremenitvijo si lahko napravimo več škode kot koristi.

Obremenitev na treningih povečujmo postopno. Če smo izpustili nekaj rednih treningov, ne mislimo, da bomo z enim intenzivnejšim in/ali obsežnejšim treningom nadomestili vse za nazaj. Pri nerednosti vadbe moramo biti še bolj pazljivi.

Pred vadbo se pravilno ogrejmo. Z dvigom telesne temperature namreč povečamo elastičnost tkiv in s tem zmanjšamo nevarnost poškodb.

Zagotovimo si ustrezno športno opremo, vadbeno površino, zadostno regeneracijo, pravilen vnos tekočine in prehrane.

Z optimalno tehniko gibanja zmanjšamo obremenitve na sklepe, mišice in tetive, ki se pri teku prenašajo po celotnem spodnjem udu do hrbtenice.

Pri vajah za moč zato posebno pozornost namenimo zaščiti hrbtenice in pravilni telesni drži. Mišice morajo biti močne in v ravnovesju.

Nižja raven ravnotežja je lahko rizičen faktor športnih poškodb, predvsem zaradi slabše sklepne stabilizacije. Vadba ravnotežja in sklepne stabilizacije uči mišice, kako zaščititi sklep, zato je obvezen del preventivne vadbe.

Z raztezanjem skrbimo, da so naše mišice dolge. Samo dolge in močne mišice nam predstavljajo zaščito.

Če ne vadimo pod nadzorom, je na nas, da se naučimo, kako trenirati pametno, zdravo in učinkovito. 

Petra Zupet, dr. med., prof. šp. vzg., specialistka medicine športa pravi: »Pomembno je, da ukrepe za preprečevanje športnih poškodb dodamo v naš urnik treninga.«

Izobraževati rekreativce o preventivi je zato najpomembnejša naloga športnih in medicinskih strokovnjakov.