Maraton v Budimpešti se upravičeno imenuje mednarodni saj je kar 2.650 tekačev prišlo iz tujine. Letošnji je bil, kar se udeležbe tiče, rekorden. Izmed 19.200 udeležencev na vseh razdaljah je maraton preteklo 4.300 tekačev, 30 km pa 850. V Budimpešti maraton lahko pretečete tudi štafetno in ekip, ki so se ga lotile s skupnimi močmi, je bilo kar 1.100.
Maratonska nedelja je bila zares idealna za tek. Vreme oblačno, ravno prava temperatura, brez vetra, na koncu je še sonce posijalo. Organizacija odlična – veliko okrepčevalnic, marljivi prostovoljci, glasba ob progi v živo in iz zvočnikov, dolgčas nam ni bilo.
Najbolj pogosta beseda ob progi je bila »Hajra« (izgovori se hojra). Ob progi so domači in navijači iz tujine ves čas vzpodbujali tekače, vsi so nam ploskali, nas bodrili in za nami klicali »hajra hajra futok« – dajmo, dajmo, tekači.
Posebnost proge v Budimpešti je, po začetnih kilometrih s Trga herojev do Donave, veliko teka nasproti tekočm tekačem. Ob Donavi gor in dol smo v kači tekačev, ki nam je tekla nasproti, lahko ves čas iskali znan eobraze in jih vzpodbujali. Lastni tek je tudi zato hitreje mineval, saj so v stalni družbi kilometri kar izginjali pod nogami, ne glede na tempo.
Še dve posebnosti sta tek na 30 km, kjer pričneš teči na 13. kilometru z letečim startom, in že omenjene ekipe, ki poskrbijo, da na progi res nikoli nisi sam.
Naslednja posebnost so posebneži. Med tekom sem opazil moškega v kravji obleki, pa fanta v popolni alpinistični opremi – ja, čelada, močna jakna, okoli pasu zaloga železja za vzpon na Eiger, pa zimski gojzarji – spoštovanje!
Najbolj znan budimpeštanski posebnež pa je Istvan Kocza – Rubikova kocka. Že leta preteče maraton oblečen v Rubikovo kocko. Obvlada oboje – tek, še bolj pa kocko, saj je postavil svetovni rekord v zlaganju kocke v najmanj potezah. Leta 2009 je na svetovnem prvenstu konco sestavil v dvaindvajsetih potezah. Istvan se udeležuje tudi letošnjega Evropskega prvenstva v Rubikovi kocki, ki prav zdaj poteka na Poljskem.
Tudi zadnji kilometri, spet po Pešti, so ob stalni spodbudi navijačev hitro minevali in Trg herojev nas je že pričakoval. Še ciljni sprint in velika medalja za udeležbo je bila naša. Takoj po prihodu v cilj smo prejeli vrečko s hrano in pijačo, plastično vreči in se zleknil v travo v velikem parku.
V vrečki sem takoj opazil tablico čokolade in pločevinko radlerja. Kako se je oboje prileglo.
Sklep po zelo leo preživetem dopoldnevu na ulicah Budimpešte in ob Donavi je lahko le – še pridemo! Ne le ta tek, tudi na turizem, saj Budimpešta z okolico nudi nebroj možnosti za radovedne.
Prohodnje leto je 28. maraton v Budimpešti 13. oktobra. rezervirajte si ta vikend za aktivni obisk madžarske prestolnice. Spletne prijave se odprejo decembra .
Povezave
Kako je svoj tek v Budimpešti opisal Miro Režonja