V enem samem življenju se nam dogajajo različne zgodbe, nekatere bolj druge manj pomembne. Med slednje sodi tudi tekaška oziroma širše gledano gibalno-telesna zgodba.
Z njo zadostimo potrebam po gibanju kot ga priporoča preventivna medicina, saj smo ljudje še vedno takega ustroja, da naše telo potrebuje redno gibanje, s čimer se poskusimo upreti raku in žilnim boleznim. Nekateri smo veselje do njega podedovali in smo obsedeni z različnimi telesnimi izzivi, drugi že v mladosti spoznajo, da šport ni vse, kot je lepo napisal Niko Slana, urednik revije Šport mladih.
Tek je šport, ki mnogo ljudi, potem ko ga pobližje spoznajo in 'padejo' vanj, tako prevzame, da tečejo skozi vse leto, ne glede na vremenske in druge okoliščine.
Za vse naštete pozitivne učinke, ki jih ima tek na naše telesno in duševno počutje, je treba vložiti sorazmerno malo truda.
Tek nas nauči predvsem samodiscipline. V tem kaotičnem času je to najbrž še kako pomembno. Postanemo bolj organizirani, začnemo se bolj zdravo prehranjevati, tek poskrbi za naravnejši ritem spanja in budnosti. Čez nekaj časa opazimo, da imamo, čeprav si redno vzamemo urico za trening, kar naenkrat presenetljivo več časa.
Deloma je to zaradi tega, ker smo po teku bolj zbrani in stvari opravljamo hitreje, kot bi jih sicer, če bi se zdolgočaseni in izčrpani presedali po stanovanju in tarnali, kako nam vedno zmanjkuje časa. Deloma pa je ta občutek posledica zadovoljstva s samim seboj, ki nas navda po teku in nagradi z optimizmom in s pozitivnim pogledom na stvari, ki jih sicer počnemo.
Tek izboljša prekrvavitev in oskrbi celice s prepotrebnim kisikom. Še nekaj ur po treningu čutimo, kako je naše dihanje globlje in kako skozi naše možgane švigajo številne kreativne zamisli. Z rednim treningom se začnemo zavedati svojega dihanja in pri tem uporabljati trebušno prepono. Posledično to pomeni, da smo bolj umirjeni, polni energije in novih idej.
Reden trening poveča volumen pljuč. S tekom lahko preprečimo presnovne bolezni, ki jih pridelamo večinoma zaradi pomanjkanja gibanja in uživanj preveč sladkorja ter maščob. Tek zmanjša nevarnost pojava sladkorne bolezni, srčnega infarkta in možganske kapi. Krepi srčno mišico in veča elastičnost ožilja, reden trening zniža srčni utrip v mirovanju, nekoliko pa tudi krvni tlak. Sčasoma se poviša vrednost dobrega holesterola (HDL) in zmanjša nevarnost nastanka krvnih strdkov. Reden in počasen tek je dobra terapevtska izbira zdravnikov, ki bi ga morali predpisovati na recept, zlasti pacientom z visokim tveganjem ali v zgodnjem stadiju osteoporoze, hipertenzije in sladkorne bolezni.
Pred kratkim sem pogledala na spletni tekaški forum. Zanimalo me je predvsem, zakaj Slovenci zadnje čase tako množično tečemo, hodimo na tekaške prireditve. Najbolj mi je bil všeč odgovor enega od uporabnikov, ki je povedal: »Jaz tečem zato, ker v teku uživam, ker me tek sprošča, pomirja. Najraje tečem po naravi, ker pogled na naravo ti da neko notranje zadovoljstvo… Rad tudi hodim na tekme, kjer se zbere dobra družba in po teku sledi prijetno druženje in sprostitev, spijemo kakšno pivce in gremo domov zadovoljni in komaj čakamo naslednjo tekaško prireditev.«
Tek počasi postaja pomemben del tudi mojega vsakdana. Ko tečem, meditiram, enakomerni koraki po asfaltu, gozdnih stezah, ob rekah, so moja mantra. Takrat moje misli odtavajo v višave in čeprav sem včasih zelo utrujena, uživam v tem. Življenje ima smisel, vse »top zadeve« sem spoznala med tekom in trudila se bom, da bo tako še dolgo časa …