Ženske boljše pri enakomernejšem tempu maratonov kot moški

15 februarja, 2015

545

Rezultati nedavne obsežne raziskave kažejo, da ste ženske uspešnejše pri ohranjanju zastavljenega maratonskega tempa.

Za optimalen rezultat na maratonski razdalji je z energetskega vidika najučinkovitejša čim enakomernejša hitrost tekom celotnih 42 kilometrov. To pa seveda predstavlja kar precejšen problem, saj nas večina tekačev ta tempo najbolje oceni ravno v cilju ravnokar zaključenega maratona. Kljub dejstvu, da je po bitki ponavadi lahko biti general, pa si vsi (oz. nam naši možgani!) na štartni črti in v uvodnih nekaj kilometrih maratona zastavimo svoj predviden tempo, katerega se potem skušamo čimdlje držati. Zadnja obsežna raziskava se je ukvarjala prav s tem: uspešnostjo zadržanja tempa tekom maratona oz. koliko je druga polovica maratona v povprečju počasnejša glede na spol.

Jens Jakob Andersen je s sodelavci analiziral rezultate 131 mednarodnih maratonov oz. maratonske čase 1.423.160 tekačev, od katerih jih je bilo 32% tekačic. Povprečni čas tekačev je bil 4:22, medtem ko so bile tekačice v povrečju 7% počasnejše s 4:41. Zanimiv je tudi podatek, da so bili pri moških najhitrejši časi doseženi pri 38 letih, medtem ko so tekačice najhitreje tekle pri zgolj 24 letih.

No glavni povdarek raziskave pa je bil na ohranjanju tempa tekom maratona. Za ta namen so raziskovalci na manjšem sklopu izhodnih podatkov gledali padec tempa v drugi polovici maratona in ugotovili, da je tempo v drugih 21 kilometrih pri moških kar 14% nižji od tempa v začetnih 21 kilometrih. V času na kilometer je to v povprečju pomenilo padec iz 5:55/km na 6:44/km oz. za 49 sekund počasnejši tek na kilometer. Pri ženkah pa je bil padec tempa 11% oz. iz 6:51/km na 7:38/km. Vkolikor so upoštevali še starostne razrede, so bili pričakovano največji padci tempa opaženi pri tekačih mlajših od 19 let, ter pri tekačih starejših od 70 let.

Avtorji kot razlog za enakomernejšo porazdelitev moči omenjajo boljšo sposobnost žensk pri izrabljanju maščob kot goriva pri tako nizko intenzivni disciplini kot je maraton ter teoretično boljšo termoregulacijo zaradi ugodnejšega razmerja med površino ter težo. Vendar glede na to, da je izbrani tempo predvsem ocena s strani naših možganov, imajo najverjetneje največji vpliv psihološki faktorji. Kljub dejstvu, da imamo vsi predobro predstavo o naših sposobnostih, moški ponavadi več tvegamo, ženske pa ste bolj racionalne ter konzervativne.

Rezultati te študije pa me popeljejo nazaj v čase mojih prvih maratonov, ki sem jih potreboval preteči, da sem dojel najboljši nasvet glede izbranega maratonskega tempa:

“Če po 21 kilometrih nimaš občutka, da si začel prepočasi, potem si začel prehitro!”

Srečno na naslednjem maratonu!