Tek za zdrave možgane!

Pomanjkanje telesne aktivnosti je eden glavnih vzrokov debelosti. V razvitem svetu se z debelostjo in premalo telesne vadbe srečuje tudi vse več otrok. Učinkovito sredstvo proti debelosti je telesna aktivnost. Z njo pa ne izboljšamo le svojega telesnega zdravja in počutja. Raziskave na živalih in ljudeh namreč potrjujejo, da aerobna vadba izboljša številne mentalne sposobnosti in je koristna za možgane.

Telesna aktivnost dokazano zmanjšuje mnoga fizična bolezenska stanja (na primer srčno-žilne bolezni, nekatere vrste raka in debelost), učinkovito pa zmanjšuje tudi pojavnost nekaterih čustvenih motenj (na primer depresija, anksioznost). Poleg vpliva na zdravje ljudi in posledično tudi stroške, povezane z zdravljenjem, fizična aktivnost izboljšuje tudi možganske funkcije, še posebej kognitivne (miselne) sposobnosti. Znano je, da telesna aktivnost pri živalih vpliva na rast živčnih celic in na živčne sisteme, ki so vpleteni v proces učenja in spomina. Podobne ugotovitve pa veljajo tudi za ljudi, saj je bilo ugotovljeno, da telesna vadba vpliva na spremembe v strukturi in funkciji možganov, prav tako pa imajo telesno aktivni ljudje med drugim manj starostno pogojenih sprememb v možganih ter večji hipokampus, predel možganov, ki sodeluje pri oblikovanju in priklicu spominov. V praksi se povezava med redno aerobno vadbo in izboljšanim delovanjem možganov kaže v boljšem delovnem spominu ter boljšem uspehu pri številnih miselnih nalogah. Telesna aktivnost je s podobnega vidika najverjetneje koristna tudi za ljudi z nevrodegenerativnimi boleznimi.

Fizična aktivnost je ključni faktor, ki skozi celotno življenje izboljšuje fizično in mentalno zdravje, zato ni pomembno, pri kateri starosti z njo začnemo, pomembno pa je, da je vadba aerobna. Koristni so tako predvsem tek, kolesarjenje, plavanje, hitra hoja in podobne vzdržljivostne aktivnosti, manj koristne pa vaje, ki povečujejo le telesno moč ali gibčnost, saj te v primerjavi z vzdržljivostno vadbo nimajo enakega vpliva na možgane.

Eden izmed razlogov za izboljšanje možganskih funkcij pri telesno aktivnih ljudeh je boljša prekrvavljenost tkiv, s tem pa učinkovitejši prenos kisika in hranil po telesu, tudi do možganov. Aerobna aktivnost spodbuja tudi nastanek novih živčnih celic.

Čeprav je telesna vadba koristna z več vidikov, z njo ne smemo pretiravati. Pretirana telesna aktivnost lahko namreč povzroči obratno, saj se ob njej sproščajo stresni hormoni, kot je kortizol, ki pa ima negativne učinke na možgane in lahko povzroči odmiranje živčnih celic.

Viri:

• Slika: https://hemiplegicmigrainehope.wordpress.com/2013/05/31/the-value-of-exercise/
• Hillman C.H., Erickson K.I., in Kramer A.F. 2008. Be smart, exercise your heart: exercise effects on brain and cognition. Nature Reviews Neuroscience, 9:58–65
• Guiney H., Machado L. 2013. Benefits of regular aerobic exercise for executive functioning in healthy populations. Psychonomic Bulletin & Review, 20 (1): 73–86