Vpliv genov oz. vzgoje na zdravje

Iskanje odgovora na čedalje aktualnejše vprašanje s pomočjo raziskav dvojčkov.

Dejstvu, da smo ljudje živali ustvarjene za gibanje potrjujejo številne raziskave, ki kažejo na povezanost med količino športne vadbe ter splošnim zdravjem. Vendar se ob tem mnogim poraja vprašanje, ali smo zdravi zaradi gibanja ali pa se samo zdravi ljudje več gibljejo, ker so pač zdravi zaradi svojih dobrih genov. V epidemioloških študijah je zelo težko ločiti med vzrokom in posledico, zato se je potrebno poslužiti precej dragih randomiziranih raziskav za odgovor na tovrstna vprašanja. No, obstaja pa še ena možnost za razrešitev tega problema – raziskave dvojčkov.

Nedolgo tega so finski raziskovalci objavili raziskavo na enojajčnih dvojčkih (http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/25003773), ki so imeli različne navade športnega udejstvovanja, z namenom ugotovitve direktnega vpliva vadbe brez “motečih” genetskih predispozicij. Glede na pričakovano zelo podobno vzgojo dvojčkov v prvem življenjskem obdobju in vplivom le te na kasnejše življenjske navade, so raziskovalci seveda imeli precej težav z iskanjem ustreznih dvojčkov. Vseeno jim je iz nacionalne baze dvojčkov uspelo najti 10 parov, ki so bili podobni v vseh pogledih, tudi dieti, razlikovali pa so se v količini športne vadbe.

Ena izmed prvih pomembnih ugotovitev je bila, da so imeli vsi enako raven uživanja v vadbi, tako da razlik ni moč pripisati npr. dejstvu, da se eden od dvojčka pač rad giblje, drugi pa ne. Neaktivni dvojčki so raziskovalcem odsotnost vadbe razložili s pomanjkanjem časa zaradi službenih ali družinskih obveznosti.

In kaj so ostali rezultati pokazali? Kljub relativno nizki starosti dvojčkov, med 32 in 36 let, so bile že vidne razlike med aktivnimi ter neaktivnimi dvojčki v deležu telesnih maščob (21 oz. 24%), razmerju med obsegom bokov in pasu (0,89 oz. 0,91), občutljivostjo na glukozo in inzulin (nižji nivoji glukoze ter inzulina pri aktivnih dvojčkih), aerobno sposobnostjo (VO2max: 44 oz. 37 mL/kg min) ter celo volumnom določenih možganskih predelov.

Tako da je težko najti lepši prikaz o (1) pozitivnih dobrobitih vadbe in dejstvu, (2) da geni niso usoda. Ob teh ugotovitvah pa sta še toliko bolj zgovorni naslednji sliki enojajčnih dvojčkov objavljeni v raziskavi iz leta 1981 (http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/7226459).

Eden od dvojčkov je bil vzdržljivostni tekač, drugi pa dvigovalec uteži. Zgovornosti slike pa doprinesejo še podatki, da je bil dvigovalec uteži 16 kg težji, tekač pa je imel približno 25% večje srce ter 50% višji VO2max. Tako nazorni prikaz vpliva vadbe pri enaki genetski podlagi je torej več kot prepričljiv razlog za zavrnitev tistih priljubljenih izgovorov s kavča, v katerih obtožujemo svoje gene za našo neaktivnost.

vir fotografije:

http://www.drmichaeljoyner.com/

http://well.blogs.nytimes.com/