Kratkotrajna regeneracija vs. dolgotrajna adaptacija

Preden resno začnemo, se je potrebno dotakniti, kaj regeneracija sploh pomeni. V skladu s samo teorijo treninga, se med obdobjem regeneracije povrnejo in nadgradijo naše zmogljivosti, ki smo jih med samim treningom “začasno” izgubili. Takoj po končanem treningu so namreč naše zmogljivosti slabše, kot tik pred njim, po ustreznem obdobju regeneracije pa se zmogljivosti povrnejo na isti oz. višji nivo. Napredujemo torej med počitkom, ne med treningom, vendar pa je seveda trening nujno potreben za nadgradnjo naših zmogljivosti.

"Zakaj hitra regeneracija po treningih ni nujno dobra stvar."

Potrebno pa je razlikovati med kratkotrajno regeneracijo ter dolgoročnimi adaptacijami na trening, kljub temu, da mnogokrat oba pojma označimo z regeneracijo. Oba sta seveda povezana, vendar imamo v primeru dolgotrajne adaptacije na trening predvsem v mislih fiziološke spremembe v mišicah ter kardiovaskularnem sistemu, ki vodijo v izboljšanje zmogljivosti.

Predvsem v zadnjem času prihajajo na plan različne raziskave, ki kažejo, da kar je dobro za kratkotrajno regeneracijo, ni nujno dobro za dolgoročne adaptacije na trening. Najpogostejše so raziskave z raznimi antioksidanti. Še nedolgo tega je namreč veljalo prepričanje, da je bolje obsežen oksidativen stres, ki nastane po težkih treningih, obvladovati z dodatnim vnosom antioksidantov. Izkaže pa se, da je oksidativen stren nujen signal za telo, da se lahko tekom regeneracije prilagodi na večjo pričakovano obremenitev, kar z vnosom antioksidantov preprečimo. Oz. z drugimi besedami, z prevelikim vnosom antioksidantov izničimo učinek treninga.

Podoben mehanizem lahko pripišemo tudi nesteroidnim protivnetnim sredstvom (NSAID), kot so npr. aspirin, paracetamol, ibuprofen. Sicer resda zmanjšajo neprijetno bolečino ter vnetje po vadbi, vendar prav tako tudi zmanjšajo učinke treninga in torej negativno vplivajo na dolgotrajno adaptacijo.

Mnogi se tudi poslužujejo raznih ledenih kopeli oz. podobnih postopkov. Le ti tudi lahko izboljšajo kratkotrajno regeneracijo, a z negativnimi posledicami na dolgotrajno adaptacijo.

Obstaja pa še precej postopkov oz. pripravkov, ki pospešujejo regeneracijo, vendar se je težko ogniti osnovnemu principu treninga: če zmanjšaš dražljaj za telo, bo posledično tudi adaptacija nanj manjša. Zato je potrebno ustrezno načrtovati regeneracijo z glavnim ciljem v mislih – morate biti ponovno pripravljeni za aktivnost v nekaj urah, ali pa je med vašimi ciljnimi tekmami daljše obdobje? Pri tekmah z večimi obračuni v krajšem časovnem obdobju je seveda smiselno dati čimvečji poudarek na hitri regeneraciji. V primeru nekaj mesečne oddaljenosti ciljne tekme, pa hitra regeneracija ni prioriteta in je mogoče bolje izbrati strategijo s čim večjim vplivom na dolgotrajno adaptacijo.

Tako se izkaže, da je dokaj enostaven pojem regeneracije precej bolj kompleksna stvar, ki jo je potrebno skrbno načrtovati ter seveda tudi izvajati z našimi cilji v mislih. Predvsem pa ne nasedati raznim obljubam marketinga, ki temeljijo še na predpostavkah izpred nekaj desetletij.

Viri slik:

• running.competitor.com