Vroče novice
- novice 6. oktobra na tekaški praznik v Prekmurje!
- novice 4. MARIBORSKI MESTNI TEK LETOS POD SLOGANOM ”MARIBOR LAUFA”
- članki Tekači v naravi, POZOR klopi – enostavni ukrepi za učinkovito zaščito pred klopi
- novice Ljubitelji teka v naravi, pozor! Pred vrati je tek zDravo jutri
- novice Ultra trail Vipavska dolina (UTVV) bo v maju 2019 povezal celotno Vipavsko dolino
- novice 1. maja na tekaški praznik v Medulin!
- novice Dalmatia Stage Run 2019
- članki Obogatite svoj naravni potencial z NUTRILITE DOUBLE X
- novice Tretji Hop na Grad že 7. aprila
- novice Prijave na najbolj srčen maraton v Sloveniji že odprte
Vročina: zgolj številka poleg °C? Oz. zakaj v vročini poletja ni najbolje gledati na termometer.
V poletnem času je tek oz. druga športna aktivnost na prostem pogosto za večino ljudi manj prijetna kot v hladnejših mesecih. Razloga sedaj v času viška poletne vročine ni potrebno izpostavljati, intenzivnejši teki pri višji temperaturi so pač bolj naporni. Posledično tako tečemo oz. kolesarimo počasneje, ker se naša telesa v poletni vročini prej pregrejejo. Vsaj tako nas vsi opozarjajo, kajne? Pravzaprav pa je malce bolj komplicirano, kot kaže tudi zanimiva raziskava angleških raziskovalcev.
Sedem kolesarjev je opravilo po tri 30. minutne kolesarske kronometre v naslednjih pogojih:
-
kontrolni kronometer pri 21,8°C,
-
“vroči” kronometer pri 31,4°C,
-
“varljivi” kronometer pri 31,6°C, vendar so bili termometri spremenjeni tako, da so prikazovali temperaturo 26,0°C, kot so bili sprememnjeni tudi termometri rektalne temperature kolesarjev, da so kazali 0,3°C manj!
V skladu s pričakovanji so kolesarji pri “vročem” kronometru prekolesarili okoli 5% manjšo razdaljo. Pri “varljivem” kronometru z napačno, prenizko podano temperaturo, pa so kolesarji dosegli enak rezultat kot pri kontrolnem kronometru! S to domiselno študijo so raziskovalci dodali majhen delček pri potrjevanju pravilnosti teorije centralnega regulatorja (Central Governor Theory). Teorija namreč trdi, da nas možgani podzavestno varujejo pred resnimi poškodbami preveč intenzivnega fizičnega udejstvovanja, in nas preko občutka utrujenosti upočasnijo nazaj v varno območje. In ker je pregretje telesa nevarno za naše preživetje, nas možgani ob zaznavanju vročine upočasnijo.
V vročini torej ne upočasnimo zaradi nevarnega pregrevanja telesa, temveč upočasnimo zaradi preprečitve nevarnega pregrevanja telesa! Zato v vročini že začnemo počasneje, kljub temu da je naša telesna temperatura pri začetku vadbe še enaka kot v hladnejših pogojih. Če pa se še zavestno zavedamo visokih temperatur okolice in smo z vseh strani opozarjani na težke razmere npr. s strani organizatorjev tekme, potem smo še toliko bolj konzervativni v ocenah naših sposobnosti in začnemo še malenkost počasneje. In tako naši strahovi postanejo samo-uresničljiva prerokba. Ter seveda obratno, kot je bilo lepo razvidno v predstavljeni raziskavi. Brez zavedanja o “peklenski” vročini so kolesarji začeli manj konzervativno in na koncu prekolesarili enako dolžino kot v ugodnejših pogojih.
Obremenjevanje z dejstvi, da nas vročina upočasni, tako ni nujno najboljša strategija. Kot lep primer bi lahko izpostavili “izven-zemeljski” tek Samuela Wanjira na olimpijskih igrah v Pekingu 2008, ko je v peklenski vročini in vlagi postavil olimpijski rekord v maratonu 2:06:32. Glede na predvidevanja mnogih strokovnjakov je bil tak čas pred tekmo vzlic napovedanih pogojev fiziološko nemogoč!
Vir:
Viri slik:
