Tekaške poškodbe pri bosonogih in ostalih tekačih

25 avgusta, 2015

1326

Prva prospektivna raziskava glede perečega vprašanj poškodb med bosonogimi ter obutimi tekači.

Ena izmed najprivlačnejših prednosti bosonogega oz. minimalističnega teka naj bi bila s strani zagovornikov velikokrat omenjena manjša verjetnost poškodb zaradi bolj naravnega načina teka. Na drugi strani pa zagovorniki športnih copat verjamejo, da naše noge vseeno potrebujejo nekaj blaženja in opore pri teku. Do sedaj je bilo opravljeno zgolj malo raziskav, ki bi tehtnico prevesila na katerokoli stran, pa še te so bile majhne in retrospektivne (i.e. podatki zbirani za nazaj). Zato je prva prospektivna (vnaprej načrtovana) raziskava na tem področju toliko bolj dobrodošla.

Prospektivna raziskava

Američanki Allison Altman z univerze iz Delawera in Irene Davis iz Harvarda sta eno leto spremljali 201 tekača, od katerih jih je 107 teklo brez obutve, 94 pa s tekaškimi copati. Mesečno so tekači poročali preko internetnega vmesnika med drugim število pretečenih kilometrov ter poškodbe, ki so se jim pripetile. Pri tem je potrebno poudariti, da so bosonogi tekači bili izkušeni, saj so morali vsaj 6 mesecev pred sodelovanjem v raziskavi že teči brez obutve, njihov povprečni bosonogi stalež pa je bil kar 1,65 let. Torej nikakor niso bili več v tistem prehodnem obdobju iz obutega v bosonogi način teka.

Najpomembnejše rezulate lepo predstavi naslednja slika (BF = bosonogi tekači, SF = obuti tekači). Število poškodb je bilo nižje pri bosonogih tekačih, razlika pa je bila statistično značilna. Vendar pa je ob tem potrebno omeniti pomembno razliko med skupinama, bosonogi tekači so namreč v povprečju na teden pretekli slabih 24 km, tekači z obutvijo pa skoraj dvakrat več, 41 km. Ob upoštevanju tega dejstva in predstavitvi rezultatov v obliki poškodb na 1000 milj (1609 km) pa se slika obrne. Bosonogi tekači so imeli torej več poškodb na pretečeno razdaljo, razlika pa v tem primeru ni bila statistično značilna. Zato bi lahko bil edini relevanten zaključek o primerjavi dveh pristopov k teku ta, da bosonogi tek zmanjša število poškodb preko (samo)omejitve števila pretečenih kilometrov. Kar se mi ne zdi popolnoma napačno, saj je bosonogi tek pač napornejši kot tek v obutvi.

V skupini bosonogih tekačev je bilo seveda pričakovano večje število poškodb podplata (žulji, odrgnine, ureznine…) ter poškodb mečne mišice, pri obutih tekačih pa več poškodb kolena, kolkov ter plantarnega fasciitisa. Zaradi majhnega števila tekačev v obeh skupinah pa kakšnih pomembnejših zaključkov glede vrste poškodb ni bilo mogoče potegniti.

Še mojih 5 centov

Rezultati študije v bistvu niso presenetljivi, vseeno pa dodajajo nov kamenček k mozaiku in postavljajo temelje za nadaljne preučevanje problema. Osebno me sicer končni odgovor ne zanima pretirano, je to vseeno tako individualna stvar, da posploševanje ni ravno na mestu. Če s poškodbami v dobro blaženi obutvi nimate pretiranih problemov, potem ne vidim razloga v probavanju bosonogega (oz. minimalističnega) teka za še varnejši tek. Sam se teka v minimalistični obutvi poslužujem predvsem z vidika še dodatne vrste trening dražljaja, saj na ta način obremenjujem drugačne mišice kot v bolj blaženi obutvi (stopalne mišice, ahilova tetiva, mečne mišice…). In če vemo, da veriga vedno poči v najšibkejšem členu, potem je bosonogi tek odlično orodje za ojačitev šibkih mišic, ki pridejo npr. v poštev v zadnjih kilometrih maratona, ko se nam zaradi utrujenosti začne podirati tekaška tehnika in trpijo druge mišice kot na začetku teka. Oz. z drugimi besedami, v minimalsitični obutvi tečem zato, da se v normalni manjkrat poškodujem.

Vir slik: