Ogrevanje za pamet – Koliko telesne vadbe te naredi pametnejšega

Pred vami je pomemben izpit ali pa ključen sestanek v službi. Nekje ste slišali, da tudi en trening pozitivno vpliva na spoznavne sposobnosti. Ne veste pa točno katera vrsta vadbe bi bila najprimernejša, kako dolgo naj bi trajala in ob kakšni intenziteti. Spremenljivk je veliko, na vsaj eno pa odgovarja nedavna raziskava raziskovalcev iz športne univerze v Tajvanu, in sicer kako dolgo naj traja vadba.

V raziskavi je bil uporabljen Stroopov test (https://en.wikipedia.org/wiki/Stroop_effect) ze ocenjevanje spoznavnih sposobnosti, 26 mladih zdravih moških pa je ta test opravilo štirikrat. Test temelji na čimprejšnji ugotovitvi barve obarvanih črk, ki se pojavljajo na ekranu. Npr. enkrat lahko beseda “ZELENA” v zeleni barvi, drugič pa v modri barvi. Zaznavanje pravilne barve pa močno zaposli izvršilne kontrole možganov, ki so pomemben del spoznavnih sposobnostih. Vsak izmed sodelujočih je v naključnem vrstnem redu opravil 3 vadbe, pri katerih so se po 5 minut ogrevali, 5 minut ohlajali ter 10, 20 oz. 45 minut kolesarili ob približno 65% rezerve srčnega utripa (t.j. 65% x (HRmax – HRrest) + HRrest). Pred enem izmed štirih testov pa niso opravili nobene vadbe.

Takole pa so zgledali rezultati glede reakcijskega časa, t.j. kako hitro so prepoznali barvo pisave na zaslonu. Congruent (t.j. skladen) pomeni ujemanje med zapisano barvo in barvo pisave (npr. “zelena” v zeleni pisavi), incongruent (t.j. neskladen) pa neskladanje med besedo ter barvo pisave (npr. “zelena” v modri pisavi).

Lepo je razviden nižji reakcijski čas ob vadbi, najboljši rezultat pa so sodelujoči dosegli ob 20 minutni vadbi (ki je, vključujoč ogrevanje in ohlajanje, v bistvu 30 minutna vadba). Podobni rezultati pa so bili opaženi pri pravilnosti odgovorov.

V tem primeru pa je 45 minutna vadba (oz. 55 minutna vključno z ogrevanjem in ohlajanjem) celo zmanjšala pravilnost odgovorov v primerjavi z kontrolnim sedenjem. Zato so ugotovitve precej jasne. Približno polurna zmerno intenzivna vadba najbolje vpliva na spoznavne sposobnosti, daljše vadbe pa lahko celo negativno vplivajo nanjo.

Vseeno pa raziskava odgovorila na precej omejen nabor vprašanj. Npr. sodelujoči so bili mladi študentje, ki niso nujno bili redni vzdržljivostni atleti. Najverjetneje bi bila za rednega športnika 55 minutna vadba precej manj obremenjujoča kot za povprečnega študenta. Vendar so to že vprašanja za kakšno nadaljnjo raziskavo. Še bolj zanimiva tematika pa je, kako s spoznavnimi testi kot je Stroopov povečati športne zmogljivosti. O čemer pa kaj več v kakšnem od naslednjih prispevkov.

Literatura:

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/24870572

Viri slik: American College of Sports Medicine