Najverjetneje ni tekača, ki ne bi bil vsaj enkrat soočen z vprašanjem “Ali si s tekom ne uničuješ kolen?” Skrb, ki netekačem preprečuje včlanitev med tekaške zanesenjake, priročen izgovor, ki pretiranim uporabnikom sedežnih garnitur olajša slabo vest, ali pa nenehen strah v glavah tudi pravih tekaških navdušencev. Tek in poškodbe gredo pač skupaj kot ajdovi žganci in ocvirki, zato je skrb o dolgoročnih posledicah teka na obrabo telesa upravičena.
Oz. zakaj bi se počasi že lahko začeli smejati takim vprašanjem
Kar precej raziskav je bilo že opravljenih z namenom testiranja te skoraj že ljudske modrosti o škodljivosti teka za kolena. Večina je pokazala, da je pri tekačih manjša verjetnost osteoartritisa kolen, t.j. pretirane obrabe hrustanca v kolenu. V eni izmed največjih raziskav so primerjali pogostost osteoartritisa kolen med skoraj 75.000 tekači in 15.000 sprehajalci. V sklopu približno 6 letnega spremljanja so ugotovili, da imajo tekači za okoli enkrat nižjo pogostost osteoartritisa kot sprehajalci ter okoli enkrat nižjo verjetnost za zamenjavo kolka. Obenem so tekače še razvrstili v skupine glede na število pretečenih kilometrov. Ugotovili so, da imajo tekači, ki pretečejo več kot 11 km tedensko, za okoli 18% nižjo verjetnost osteoartritisa v primerjavi s tekači, ki pretečejo manj kilometrov na teden.
Poleg večjih epidemioloških raziskav pa je še kar nekaj manjših raziskav, kjer so raziskovalci med seboj primerjali kolena tekačev ter netekačev tako z magnetno resonanco kot tudi rentgenskim slikanjem. V večini primerov so potrdili manjšo pogostost osteoartritisa kolena pri tekačih.
Vendar pa imajo zgornje raziskave pomembno omejitev. V vseh so namreč primerjali tekače z netekači, kar je seveda pristranski izbor vzorca. Mogoče so npr. izbrani tekači prav tisti, ki lahko tečejo brez problemov oz. z manjšimi problemi s koleni. No tej možni napaki so se izognili raziskovalci iz Medicinske Univerze Baylor v Teksasu, ki so analizirali podatke 2.683 sodelujočih v dolgoletnem projektu “Osteoarthritis Initiative”, od katerih jih je 23% kdajkoli teklo v katerem koli življenjskem obdobju. Ključno pri tem je, da so bili sodelujoči izbrani iz splošne populacije, ne posebne tekaške kohorte. Rezultati so pokazali, da je ne glede na obdobje teka (npr. tekli v mladosti, tekli v starosti, tekli tekom celega življenja…) verjetnost za osteoartritis manjša za med 16 in 29% v primerjavi z netekači.
Še vedno sicer podatki iz raziskav niso popolni za dokončen odgovor na vprašanje, vendar dodajajo pomemben kamenček k mozaiku dosedanjega znanja. Seveda pa je tudi fiziološka razlaga manjše verjetnosti osteoartritisa kolena zelo verjetna. Po načelu antifragilnosti bo tisto kar pogosteje uporabljaš tudi močnejše. In kost je prav tako živo tkivo kot npr. mišice. V prid tej razlagi govori npr. tudi večja pogostost osteopenije (t.j. manjša mineralna gostota kosti) med kolesarji kot pri tekačih. Kolesarji jih manj obremenjujejo, zato tudi ne potrebujejo tako močnih kosti kot tekači.
Kakorkoli že, ljudje smo pač ustvarjeni za tek , zato me bolj kot ”tekaška” obraba kolen skrbijo razni zvini kolen, pogostejši pri športih, za katere pa nismo tako popolno ustvarjeni!
Literatura:
http://acrabstracts.org/abstracts/habitual-running-any-time-in-life-is-not-detrimental-and-may-be-protective-of-symptomatic-knee-osteoarthritis-data-from-the-osteoarthritis-initiative/
Viri fotografij:
.