Predstavljamo: roman Norma, avtor Marjan Žiberna

18 marca, 2015

779

»Knjigo sem prebral, ker vem, da je Žiberna v teku prisoten že zelo dolgo. Zanimalo me je, ali ima res kaj zanimivega in novega povedati, čeprav sem bil v dvomih. Še posebej zato, ker gre za roman. Vendar sem bil presenečen. Ne samo, da se fino bere, v knjigi je tudi nekaj odličnih zamisli, ki me zanimajo kot tekača. Tečem že več kot 20 let, zato samo še tu in tam slišim kaj takega o teku, kar me zares pritegne. Žiberna pa je v romanu, kjer podrobnosti o treningu sploh ne omenja, zapisal stvari, ki bi jih morali prebrati ne samo novopečeni tekači, ampak tudi tisti, ki tečejo že dolgo. Recimo o pretreniranosti in o alternativnih oblikah treninga, izogibanju poškodbam, o poškodbah, ki so nam, kot se strinjam z njim, dostikrat samo izgovor … Da o poznavanju razmišljanja tekačev niti ne govorim. Še posebej pa me je presenetila zgodba o dopingu, ki jo je vpletel. In seveda nenavaden razplet knjige.«

Tako je svoje mnenje o romanu Norma strnil eden njenih prvih bralcev tekačev.

V teku je, navkljub njegovi preprostosti ali pa morda prav zaradi nje, očitno »nekaj več«. Ljudje, ki jih je prevzel, z veseljem posegajo po vsakovrstnem branju, ki se nanaša na tek – po priročnikih, ki predstavljajo vadbene programe, biografijah uspešnih tekačev, knjigah o ljudstvih tekačev, dnevniških zapiskih ljubiteljev. Temu naboru se je pred nedavnim pridružila knjiga Norma, delo novinarja in pisatelja Marjana Žiberne. Žiberna pozna tek z različnih zornih kotov – je nekdanji atlet, tekač na srednje in dolge proge, ki se danes ukvarja s tekom ljubiteljsko, že pred leti pa je obiskal kenijske in maroške tekače v njihovih domačih okoljih, napisal številne poljudnostrokovne članke o teku, urejal revijo Atletika, delal kot trener z mladimi atleti … Vendar ni napisal priročnika, dnevnika ali česa podobnega.

»Želel sem napisati roman o teku, ki bi ga lahko prebrali ne samo tekači, pač pa tudi ljudje, ki jih tek morda sploh ne zanima,« pravi. Težavna naloga mu je odlično uspela. Vendar Norma ni samo roman o tekaču, ki si prizadeva doseči olimpijsko normo v maratonu. Je tudi nenavadna ljubezenska zgodba. Pa zgodba o stremljenju za ciljem celo za ceno zdravja. Zgodba o družbeni realnosti, kakršni smo priča, ne da bi pri tem kdaj zdrsnil v banalnost. Zato je roman Norma za bralca lahko »zgolj« zanimiva, dobro napisana zgodba o tekaču in o njegovih športnih in intimnih hrepenenjih, lahko pa je tudi univerzalna metafora za prizadevanje za uresničitev tako želenega cilja in še za kaj drugega. Kot se spodobi za dober roman, ima več plasti. Bralčeve oči bodo v njem ugledale tisto, za katero so se v letih izostrile. Morda pa bodo s presenečenjem odkrile še kakšno novo …