Zadnje čase pa se je poleg priljubljenosti teka pojavila tudi posebna oblika izvajanja te telesne aktivnosti, saj čedalje več Kitajcev najame tekaškega spremljevalca, ki ga za spremstvo med tekom tudi plačajo. Na ta način lahko čedalje več ponudnikov tovrstne storitve tudi precej dobro zasluži. Za uro teka stranke namreč plačajo okoli 15 RMB (juanov), kar znaša okoli 2 evra. Najuspešnejši tekaški partnerji naj bi po lastnih besedah zaslužili celo okoli 3000 RMB na mesec (okoli 430 evrov), kar se ob upoštevanju osnovne cene zdi pretirano, vseeno pa je tovrstna dejavnost dobra priložnost za zaslužek.
Najpogosteje tekaške spremljevalce najemajo ženske, ki zaradi pomanjkanja časa ne uspejo teči podnevi, zato si za tek v večernih urah zaželijo spremstvo tekaškega partnerja. Tako ti obenem skrbijo za motivacijo in občutek varnosti kitajskih rekreativnih tekačic, saj jih med tekom v glavnem spodbujajo, med tekom pa se osredotočajo le na tekaške teme ter se izogibajo pogovoru o temah iz zasebnega življenja.
Druga večja skupina strank tekaških partnerjev so mladostniki, ki morajo za vpis v šolo opraviti izpit iz telovadbe, pri čemer njihovi prezaposleni starši v strahu, da njihovi otroci zaradi slabe telesne pripravljenosti izpita ne bi opravili, najamejo tekaškega spremljevalca. Edina pomanjkljivost opisanega sistema je pomanjkanje izkušenj in znanja tekaških spremljevalcev, saj mnogi izmed njih nimajo profesionalne športne izobrazbe. Kljub temu mnogi izmed njih pripomorejo k boljši telesni pripravljenosti šolarjev ter nekatere celo navdušijo nad tekom.
Vir fotografije: http://www.npr.org/blogs/thetwo-way/2014/10/19/357345863/in-photos-heavy-smog-doesnt-stop-beijing-marathon
Prispevek povzet po : http://www.echinacities.com