Kmalu po kosilu v petek popoldne sva se z Marathonom odpravila proti Grosuplju z polnim avtomobilom opreme
. Tako da je zgledalo kot da sva kakšna turista iz tujine
. Ko enkrat prideš dol in preden se dokončno namestiš čas kar hitro mine. Prileže se pa tudi malo počitka še pred startom
. S seboj sva poleg tekaške opreme imela še manjši šotor, mizo, stole in ležalnik ter marelo da smo se naslednji dan skrili pred soncem
. Malo čez tretjo uro sva bila že v Grosuplju. Bila sva med prvimi, še organizator je ravno dobro prišel. Po krajši osvežitvi
sva se lotila postavljanja šotora, miz in ostale opreme. Nakar je sledila prijava in prevzem startne številke, bona za malico in pa majice. Počasi so začeli prihajati ostali tekmovalci, in kmalu je bilo kar nekaj šotorov že postavljenih in začelo se je pravo predtekmovalno vzdušje ob zvokih glasbe
. Tisti, ki vzamejo ta tek bolj resno in ki želijo narediti malo več kilometrov ali pa gredo na rezultat pridejo v petek in postavijo šotor ali se kako drugače utaborijo na prireditvenem prostoru
. Sledila so ostala standardna tekaška opravila, kot je priprava dresa itd. Ura je bila že malo čez peto popoldne in sledil je krajši počitek. Med tem časom sem si malo zmasiral nožne mišice in pa prečikiral če imam vse pripravljeno. Ura je bila 17:30 in napetost med tekmovalci je naraščala. Pri meni je bilo že vse pod kontrolo, baterije napolnjene, razpoloženje v redu
. Tako da sem čakal sam še komande
. Z mislimi sem bil že na progi
. Imel sem cilj da poskušam preteči 170 km in da noč izkoristim kar se da, če bo le možno da tečem neprekinjeno tja do 8 ure zjutraj
. Vedel sem da so pogoji po 10 uri v soboto težki za tek in to sem imel skozi v mislih, kar me je še kasneje dodatno spodbujalo pri nočnem teku. Ob 17:50 je bil že prvi poziv, da naj se tekmovalci počasi pripravijo in sledile so še zadnje priprave. Začel sem se malo ogrevati predvsem sem naredil veliko vaj in dodobra sem pregibal vse sklepe. Ko je bila ura 17:55 smo se zbrali na startnem mestu. Po krajšem nagovoru župana in ostalih se je ob 18:05 začel tek
. Na startu je bilo kar veliko mularije tako da sem se postavil bolj zadaj. Na znak starterja pa se je začelo zares, nekateri so se zapodili kot da gredo samo 10 km. A po nekaj krogih so že zmanjšali tempo. Sam sem začel zelo počasi in sem imel tudi kasneje počasni tempo, kajti pred mano je bilo 24 ur teka. Tam do 20 ure je bilo kar pestro, potem smo pa ostali bolj tisti tekači ki smo imeli šotore in pa tisti ki so tek vzeli zares. Videl sem da sem ujel dober tempo in pa psihična stabilnost je bila tudi na vrhuncu. Tam okrog 21 ure je bila na razpolago malica
. Jaz nisem nič jedel
, ker če bi jedel potem bi za dve uri lahko samo še zavil v boks-kakor pri formuli. S seboj sem imel banane, nekaj gelov, ploščic in svojih energijskih napitkov, ki sem jih jemal po potrebi. S strani organizatorja pa je bilo dobro poskrbljeno kar se tiče tekočine
. Pravi užitek je bilo teči ob sončnem zahodu
in počasi je dan prehajal v noč, mi pa iz kroga v krog, iz kilometra v kilometer. Tam okrog 22 ure je žena od kolega skuhala pravo turško kavo in sledil je 5 minutni počitek da sem spil kavo in malo še zmasiral mišice. Imel sem dober občutek zato nisem dolgo počival in sem se kmalu podal nazaj na progo. Počasi se je tudi nekoliko shladilo tako da je bilo potrebno obleciti še eno majico. Vse manj smo se srečavali s sotekmovalci saj so se eni odpravili domov, nekateri pa na krajši spanec
. Tako si lahko videl s kom boš imel opravka v naslednjih urah za najboljša mesta. Ves čas teka pa si lahko na velikem platnu spremljal koliko krogov si pretekel in na katerem mestu se trenutno nahajaš. Ura je bila tam približno okoli polnoči ko sem imel naslednji krajši počitek za osvežitev in obenem sem še pogledal svojo trenutno uvrstitev (41 krogov in 1. mesto v kategoriji)
. Ta pogled na platnu mi je še malo dvignil moralo in že sem se odpravil nazaj na progo. Med tekom sem si zračunal da je to približno 69 km. Sam pri sebi sem rekel
. V mestu je bilo vse bolj mirno in je bil pravi užitek teči, le tu in tam se je pripodil kakšen avto z mladino ki se je vračala iz diskoteke
. Tam od 1 ure zjutraj pa do 4 ure sem sam tekel. Kot sem kasneje slišal so bili na progi še dva ali trije tekmovalci med tem časom. Nisem mogel verjeti da človek lahko ponoči tako dobro teče, skoraj boljše kot podnevi. Do sedaj sem bil na tem teku že trikrat in vsakič sem ponoči imel najboljši bioritem za tek. Ura se je počasi prevesila čez 4 zjutraj in počasi so začeli teči ostali tekmovalci ki so ostali tam čez noč in so malo zaspali. Iz tamkajšne pekarne je prav prijetno zadišalo po svežem kruhu, tako da bi ga kar jedel. Počasi se je začelo prebujati tudi mesto in na obzorju je bilo prav lepo opazovati sončni vzhod. Ura je bila čez 7 uro zjutraj ko so se začele počasi odpirati trgovine in po moji glavi so se začele sprehajati misli da bi bilo dobro iti po frišne žemljice
. A sem si rekel da bo to še malo počakalo. Moje noge pa so mi dale misliti da bo kmalu potrebno zaviti v boks na manjšo pavzo
. Ampak jaz se s svojo tekaško vztrajnostjo nisem dal in sem tekal še naprej kolikor sem mogel. Izračunal sem si da sem do tedaj pretekel že 100 km
. Naredil sem še nekaj krogov in malo čez osmo uro sem ugotovil da noge rabijo manjši počitek in tako sem se odpravil v trgovino po žemljice. Ko vstopim v trgovino in pozdravim se že izza vogala poleg prodajalke prikaže mesar in me vpraša: A ste vi tekel celo noč ? Sem videl vas
in še ena dva, ki sta celo noč tekla, ko sem meso dajal v hladilnik. Jasno sem mu pritrdil in rekel, da je treba noč izkoristiti, ker po 10 uri bodo zelo težki pogoji za tek
. Nakar sem približno dobrih 600 metrov od trgovine pa do mesta kjer smo imeli šotore hodil in v mislih naredil mal analize. Ko sem prišel tja me je že čakala kavica
. A najprej sem pojedel tri sveže žemljice, nakar sem popil kavo. Zatem pa sem se za dobre pol ure usedel in noge stegnil da so se mi malo odpočile. Prav zanimivo je bilo gledati ostale tekmovalce kako so tekli
. Zopet mi je v glavo šinila misel da so pogoji po 10 uri težki
in že sem bil na nogah. Čeprav so me na to opozarjali tudi ostali
. A moje noge so bile še kar utrujene tako da sem v začetku ko sem vstal iz stola nekaj korakov hodil kot robot. A po nekaj metrih hitre hoje so se tudi noge omehčale in znova se je začel boj s progo. Vzdušje je postalo čedalje boljše in začeli so prihajati tudi še nekateri novi tekmovalci. Ura je bila 11 in sonce
je že kar dobro nažigalo. Malo se je že vedelo kdo so favoriti za najboljša mesta v kategorijah. Čeprav še ni bilo nič odločeno, a ponavadi tisti, ki pridejo šele v soboto na tek imajo malo možnosti da se prebijejo med prve tri. Ura je bila 12 in vročina ter utrujenost je naredila svoje tako da je večina tekmovalcev, predvsem tisti ki so tekli že v petek in pa še v noči na soboto usedla v senco in se malo odpočila ter okrepčala
. Malo smo predebatirali o teku
in naredili analizo vsak svojega teka. Sedaj bi prišla prav tista malica od včeraj zvečer
. Sam pri sebi sem ugotovil da bo zelo težko preteči 170 km. Tam okoli 14 ure sem se zopet podal na progo
. Kaj kmalu sem ugotovil da sonce
nenormalno nažiga v mojo glavo
in sem zavil v boks po belo kapo, ki sem jo dodobra namočil z mrzlo vodo in dal na glavo. Bil je pravi užitek, a je trajal le nekaj krogov. Tako sem moral ta postopek pogosto ponavljati. Ura se je približevala 16 in iz kroga v krog sem imel občutek da sem vse bolj utrujen
. Bolj kot utrujenost od pretečenih kilometrov me je izčrpavala vročina
. Zdaj je bilo že jasno, da 170 km ne bom pretekel. Gledalci so me kar debelo gledali
da še kar tečem in da zelo malo počivam. Ves čas so me spraševali a še ni dost. Pa sem jim rekel dokler bo šlo bom tekel. Temu se reče tekaška vztrajnost in to imam v krvi
. Do 16 ure sem imel tam okoli 130 km. Ponovno sem moral zaviti v boks in si vzeti krajši počitek
. Zmasiral sem si noge malo okrepčal, pogledal na platno kakšen je moj rezultat. Videl sem da bom zmagal v svoji kategoriji
, bilo pa je malo preveč razlike za absolutno zmago
. Tako sem se počasi vrnil nazaj na progo in tekel ter tudi že malo kombiniral s hojo proti koncu ker noge niso več zdržale teka
. Ura je bila 17:55 ko se po zvočniku zasliši obvestilo da je to zadnji krog in ko pride avto v cilj se krogi ne štejejo več. Sam sem ga malo slišal tam v daljavi in ko tečem skozi startno ciljni prostor mi to še enkrat povedo gledalci in pa nekateri sotekmovalci. Sem rekel kako je že konec
saj še ni ura 18, pa še včeraj smo začeli 5 minut čez 18
. A taka je organizacija
. Do takrat sem imel za sabo 83 krogov. Sam pri sebi sem si mislil, da moram preteči še dva kroga da jim bom imel 85 malo bolj na okroglo. In v tistem trenutku, še sam ne vem od kje so se vzele moči in sem stisnil zobe
ter tekel ta dva kroga tako hitro kot bi tekel na dirki 5 km
. Ali kakor mi je Tjaša rekla ob prejšnji sliki, ki sem jo imel da tečem kot sneta sekira
. In tako sem prišel v cilj ravno pred avtomobilom in pristal pri 85 krogih, kar pomeni 144,5 km
. Na koncu sem bil kljub temu zadovoljen, čeprav nisem pretekel 170 km. Sledilo je manjše okrepčanje, tuširanje in na koncu še pospravljanje in pakiranje opreme nazaj v avto
. Med tem časom so obdelali rezultate in pa Miran Stanovnik je razkazoval svoj motor. Noge sem imel kar težke, a sem se počutil kar v redu
. Posedli smo se na klopce in spili nekaj pijače
ter podebatirali o današnjem 24 urnem teku
. Meni se je zelo prilegelo dva deci kozla (pira)
. Potem pa se je začela kmalu podelitev. Prebrali so vse nastopajoče po kategorijah od zadnjega proti prvemu. Vsi tisti, ki so pretekli vsaj 10 krogov so dobili spominsko medaljo. Vsem pa so dali lepo priznanje za udeležbo na teku, a v takem formatu da si ga lahko dal na rit v žep
. Najboljši trije pa so prejeli pokale in pa praktične nagrade, ki pa so bolj spominjale na kakšen otroški tek
. Sam sem zmagal v svoji kategoriji ter absolutno zasedel drugo mesto
in prejel pokal
ter lepe copate od Porshea ki je bil glavni sponzor, zelo primerne da jih obuješ za valentinovo, ker so v lepi rdeči barvi, mal reklamnega gradiva, obesek za ključe in še mal drobnarije. Po podelitvi pa smo se počasi odpravili proti domu
. Sam osebno sem bil zadovoljen s tistim kar sem odtekel, s samo organizacijo pa ne najbolje
. Ugotovil sem tudi da sem v teh 24 urah razmeroma malo pojedel, a spil sem zelo veliko tekočine, kar sem bil kar malo presenečen, da lahko tečem kljub temu da sem malo jedel. Mogoče je pa to dokaz da telo potrebuje le veliko tekočine in ne toliko hrane pri takem teku. Rad bi enkrat doživel to, da čez dan ne bi nažigal sonce
, da vidim koliko bi potem pretekel. Mislim da sem sposoben preteči čez 170 km
. Sam na to žal človek nima vpliva in vreme kakršno je, je za vse enako. V letu 2004 ne bom nastopil
, drugo leto pa pridem spet z željo da pretečem 170 km ali več
. Naj za konec dodam še to da pri takih tekih pridejo do izraza tiste finese, ki pri običajnem teku ne pridejo toliko do izraza. Tu gre predvsem za psihično pripravljenost, da si ti v to prepričan da boš zmogel, da te tek v krogih ne moti in da si ves čas z mislimi skoncentriran na tek. Pravijo da od glave pa do noge poteka en zelo debel kabel po katerem se pretakajo informacije
. Dokler glava daje nogi komande je v redu, ko se pa enkrat stvar obrne pa nastopijo problemi. No ja to velja za vsak tek. Velikega pomena je tudi če imaš svojo okrepčevalno postajo čim bližje ob progi, tako da je čim manj dodatne nepotrebne hoje, ker na koncu ko so mišice utrujene se to kar pozna. Mogoče ko ste prebrali ta članek in prišli do spoznanja da je to naporen tek, naj vam povem da ni tako
in da je to čisto vaša stvar kako boste tekli in kdaj. Na razpolago imate 24 ur, ostalo je prepuščeno vam. Ta tek je idealen za tiste:
- ki bi radi izvedeli koliko so zmožni preteči v 24 urah
- kako je teči ponoči in kako se na to telo odziva
- kakšna je vaša psiha medtem ko tečete kroge, ker nekatere to zelo moti in včasih klonejo pod psihičnim pritiskom, čeprav so fizično dobro pripravljeni
- kot priprava recimo za 75 km tek od Celja pa do Logarske doline
- kot nekakšen pripravniški izpit, če se kdaj nameravate udeležiti 100 km nočnega teka v Bielu (Švica)
Naj še enkrat poudarim, da tečete po svoji volji in kakor želite, zato se vsaj enkrat udeležite tega teka in doživite svoje čare takega teka
. Torej se vidimo v letu 2005 v čim večjem številu na tem teku. Čim več naših članov
. V letu 2006 pa planiram nočni 100 km tek v Bielu (Švica)
. Ta tek in pa tek v Grosupljem sta v približno enakem času. Torej tisti, ki se boste udeležili letošnjega teka v Grosupljem želim veliko športnih užitkov ter pretečenih kilometrov
. V galeriji pa sem dal nekaj fotk iz lanskega teka.
_________________________
Treniraj trdo, zmaguj z lahkoto
