Zadnje novičke

[Staša]

Juhuhu!

Medtem ko naši športni prijatelji kolesarji UŽIVAJO spust v Idrijo, začenjam s poročilom. Res nepozaben pogled na množico pisanih pikic, ki se po ravnini Napoleonovega drevoreda v Logatcu približujejo z veliko hitrostjo in ob tem dobivajo obliko kolesarjev. Prva, vodilna skupina je potrebovala okrog 1 h 12 min (hmm, na njihovi uri je kazalo 0h 12 min , ampak ta bi bila malo huda) za približno 32 km.

Ko so švigali mimo, se je slišal le zvok gum, kolesarji so bili tiho.

Po najhitrejši skupini pa je bilo bolj živahno - na spodbujanje in ploskanje je marsikateri kolesar odgovoril s "cin-cin" ali kar s troblo, z "živjo" ali "hvala". Vem, kako čudno izgleda, če tekaš, pa gledalci stojijo kot ene lipe tam , zato sem sedaj prilično hripava.

No, in najvažnejše - Forumovci. Nisem jih zasledila prav veliko, ker je kolesarje malce težje spoznati, zdi se mi, da sem dokaj kmalu videla Kalčka, ZAGOTOVO pa sem videla MATJAŽAV. Mal nam je polulal eno lipo, pojedel gel, popil mal moje vode (uf, sem pomembna ), MI DAL IZ TORBICE EN CD S FOTKAMI TEKOV 2004 (ja za vraga, pa kje ima še to čas misliti?!?) in že je odbrzel naprej.

Bravo forumovci tekači in kolesarji, javite se, kako je šlo, kdo je še bil... še posebej pa bravo MatjažV, ki je včeraj bil zlat v Lončariji, danes pa spet poln energije šiba in zraven misli še na vse ostalo...




PS: (za dpop-a): Lani na ta dan smo si tri prijateljice dale roko, da letos pa gremo na Franjo. Ena, Nataša, ima sedaj že ogromen trebušček, ena sem jaz, ki sem mal ... ma raje tečem, no..., no, Špelci pa je očitno uspelo, se mi zdi, da sem jo videlo. Bravo še Špeli, ki rešuje našo čast!!!

[Fotr]

...začenjam s poročilom. Res nepozaben pogled na množico pisanih pikic, ki se po ravnini Napoleonovega drevoreda v Logatcu približujejo z veliko hitrostjo in ob tem dobivajo obliko kolesarjev. Prva, vodilna skupina je potrebovala okrog 1 h 12 min ...

Kaj podobnega se pa doslej še na forumu ni zgodilo. Namreč poročanje iz tekme neposredno s terena in časovno aktualno. Reporterski podvig, ki uspe samo izkušenim športnim novinarjem. Staša si je zadnje čase pri spremljanju tekov pridobila tudi izkušnje reporterja s terena. Pa ne samo, da je poročala, ampak poleg še navijala, delila vodo in štela rdeče pike na majicah. Če bi bila popolnoma zdrava, bi bila zagotovo med kolesarji, dvakrat pa ni za reči, da je ob navijanju tudi nekaj časa tekla z njimi. Potem pa se sprašuje, kako MatjazV zmore. Ja kako pa vse to zmoreš ti Staša? Hvala ti za poročilo neposredno s kraja dogajanja, v živo.
Tale forum pa je res nekaj posebnega, če drugega ne ima čudotvoren, čudodelen in čaroben vpliv na ljudi!

[cebelica]

Bilo je fantastično. Vreme kot naročeno.
Staša, navijači ste tudi prav prišli. Kar paše.

Meni je bilo sploh krasno, ker sem imela celo pot vlečno službo. Moj dragi je namreč vozil z mano, jaz pa lepo v prijetnem zavetrju.
Pa nobenih gumidefektov ni bilo.

Skratka, drugo leto naj se vas več opogumi.

LP, maja

[MatjazV]

Za razliko od teka, se na daljših kolesarskih preizkušnjah veliko bolj matram. Ampak s trdno voljo in kančkom trme človek zmore vse. Vesel sem, da sem se tudi letos prebil do cilja maratona Franja.
Najbolj sem se bal zaprtega dela dirke od Ljubljane do Vrhnike, saj zna biti kolesarjenje v tako veliki strnjeni skupini (baje nas je bilo preko 1700) včasih tudi nevarno. In res je bilo. Malo naprej od Brezovice smo kolesarji iz ozadja naleteli na negibno ležečega tekmovalca na sredi ceste. Organizator nas je usmerjal da se ne zaustavljamo, ker je pomoč že na poti. Upam, da ni bilo kaj hujšega.
Na Vrhniškem klancu je bila dirka sproščena in začelo se je zares. Prvi postanek sem opravil v Logatcu, kjer me je Staša oskrbela s hrano in pijačo. Staša, hvala za tvojo pomoč in vspodbudne besede, ki so mi danes prišle še kako prav.

Večji del poti smo imeli veter v prsa, tako da je bilo treba še bolj garati. Na 49. km smo se peljali skozi Hotedršico, ki jo sicer bolje poznam po vsakoletnih tekih za Primorski pokal. Na spustu iz Godoviča v Idrijo sem se peljal prav počasi, tako da sem imel občutek da me prehiteva vse kar leze in gre. No ja, varnost je na prvem mestu. Naslednji postanek sem si privoščil pred vsponom na Kladje, kjer sem se spet založil s svežo pijačo. Sam vspon je bil zelo zanimiv. Šlo mi je dobro od nog, tako da sem nadoknadil precej minut, ki sem jih nabral pri spustu. Od Kladja pa do tacna je šlo večinoma navzdol. Pot po poljanski dolini se mi je zdela strašno dolga in komaj sem čakal, da pridem do cilja. Še sreča, da mi je pomagal kolega, ki me je praktično celo progo vlekel, da sem laže lovil priključke do skupin. Milan, hvala tudi tebi.

Ko sem prikolesaril do cilja v Tacnu sem bil res pošteno zdelan z bolečinami v križu in kolenih. Sem pa vseeno zelo zadovoljen, saj sem lanskoletni rezultat popravil za 15 min ter jo odnesel brez padca in predrte zračnice.

Kolesarjenje je lep šport vendar se bom vseeno raje še naprej držal teka.

L.P.

MatjažV

[Dule]

Kapo dol!!! Res ste kaveljci in korenine ! V soboto popoldne Lončarija v nedeljo pa že zjutraj bicikl maraton Franja - sem iz rezultatov Franje videl, da je bilo kar nekaj tekmovalcev in tekmovalk, ki so se udeležili obeh prireditev !

[cyc]

Ja, pazili smo vas pa "mi", društvo MAKSI No, jaz ne - nimam cestnega motorja ...

[cebelica]

cyc, pohvali svoje kolege.

z mano je sedaj že tretje leto vozil moj dragi. seveda ima on bistveno več kondicije. tako sva od kladja naprej vozila kot dva norca. on spredaj, jaz v zavetrju. prehitevala sva druge kolesarje, ker tam nihče ni mogel držati takega tempa. seveda so se nama vsi z veseljem priklopili (v zavetrju je pač lažje). do škofje loke se nas je nabralo že kakih dvajset-trideset. zato smo imeli spremstvo tvojih kolegov. prav lepo so skrbeli za nas. čeprav je bila kasneje cesta že odprta, smo lahko drveli skozi rdeče semaforje, pa na neprednostnih cestah smo obili taglavni. lani je eden od teh motoristov videl, da moj že lep čas vleče kar veliko skupino, pa mu je ponudil, naj za njim vozi. to smo leteli.

v glavnem, organizacija je bila krasna, motoristi pa sploh

LP, maja

[mare]

Franja je bila spet krasna kot vedno. Super se je že v množici peljati po Ljubljani. Pa vsi tisti super ljudje od Logatca, Kalc Idrije in drugih krajev, kjer so nas pozdravljali. Tekači, na Franjo je treba iti, to je praznik. In ne se bati kilometrov, v skupini je vožnja mnogo lažja, če si le najdeš dovolj počasno skupino.