- 28 Nov 2011, 09:48
#267698
Uspešno smo zaključili tudi zadnji treking hrvaške treking lige. Goli otok se nam je pokazal v vsem svojem sijaju. Imeli smo srečo, da je bilo na dan tekme brez vetrje in nas ni zeblo zaradi mraza. Začelo se je že ob 7.00, ko smo iz Loparja z ladjico odšli na Goli. Pokazalo se je, da nas jutranje temperature sploh niso motile, pa tudi od megle ne duha ne sluha. Zares kar veselilo nas je, da smo šli na Goli otok. Po 40 minutah vožnje pa se je začela dvigovati tudi "delovna" temperatura. Vsak je imel svoje plane, edino kar je bilo skupnega je bilo, da si moral ujeti pravočasno transfer za nazaj. 
Prva skupina smo štartali točno ob 8.00 in se mi zdi, da nihče ni prav vedel, kaj je tam. Smo prav hitro začeli, da ne bi čakali za štemplanje pri prvih točkah, ko se je nabirala kolona. Po dveh kilometrih pa se je že vse lepo raztegnili tako, da smo prav lepo začeli uživati v iskanju vseh 28 točk. Kamor koli si pogledal povsod samo kamenje ampak to tako, da so bile navzgor kot britvice, špice. Prav veliko pravega teka ni bilo, je bilo pa tako da je veljalo načelo, več kot si upaš hitreje ti gre, seveda če se kje ne zvrneš. 
Je bilo tudi to. Škraple na Pašmanu so minimalne proti tem "britvicam". So v starih časi vedeli, kam morajo spraviti zapore. Še danes je toliko kamenja, da ga za razne take in drugačne tajkune ne bi zmanjkalo. Na poti seveda ne bi bil jaz, če ne bi pri teku po nekaj makadama, kar ga je bilo uspel teči mimo dveh kontrolnih točk, kar me je na koncu stalu tudi višje uvrstitve, ker sem vračal na tiste KT-je, da sem imel pač vse KT. Seveda sem izbral slabš varianto. 
Ja ampak, saj točno ne veš, katera pa je sploh boljša. Definitivno pa je bila najboljša KT 23. Sploh nisem verjel, da se upam kopati v morju takle čas. Prav topla je bila voda. Dvakratni skok v morje in še par kilometrčkov po špičastih kamnih ter zadnjih 500 m po betonski cesti in evo nas na zasluženem pivu. Trekerji iz Albe so poskrbeli tudi za to. No saj nekaj LAškega smo pa tudi mi imeli s seboj. Lep treking za konec poletne sezone, sedaj pa čakamo že na naš sneg na Pokljuki. 
Prva skupina smo štartali točno ob 8.00 in se mi zdi, da nihče ni prav vedel, kaj je tam. Smo prav hitro začeli, da ne bi čakali za štemplanje pri prvih točkah, ko se je nabirala kolona. Po dveh kilometrih pa se je že vse lepo raztegnili tako, da smo prav lepo začeli uživati v iskanju vseh 28 točk. Kamor koli si pogledal povsod samo kamenje ampak to tako, da so bile navzgor kot britvice, špice. Prav veliko pravega teka ni bilo, je bilo pa tako da je veljalo načelo, več kot si upaš hitreje ti gre, seveda če se kje ne zvrneš. Je bilo tudi to. Škraple na Pašmanu so minimalne proti tem "britvicam". So v starih časi vedeli, kam morajo spraviti zapore. Še danes je toliko kamenja, da ga za razne take in drugačne tajkune ne bi zmanjkalo. Na poti seveda ne bi bil jaz, če ne bi pri teku po nekaj makadama, kar ga je bilo uspel teči mimo dveh kontrolnih točk, kar me je na koncu stalu tudi višje uvrstitve, ker sem vračal na tiste KT-je, da sem imel pač vse KT. Seveda sem izbral slabš varianto. Ja ampak, saj točno ne veš, katera pa je sploh boljša. Definitivno pa je bila najboljša KT 23. Sploh nisem verjel, da se upam kopati v morju takle čas. Prav topla je bila voda. Dvakratni skok v morje in še par kilometrčkov po špičastih kamnih ter zadnjih 500 m po betonski cesti in evo nas na zasluženem pivu. Trekerji iz Albe so poskrbeli tudi za to. No saj nekaj LAškega smo pa tudi mi imeli s seboj. Lep treking za konec poletne sezone, sedaj pa čakamo že na naš sneg na Pokljuki.