- 22 Maj 2005, 08:24
#40847
Spet se mi je zgodilo, da sem iz vsega grla lahko zavriskal in zavpil: "UAUUUU....KAKO JE DOBRO!" Ker je bilo res noro dobro, 2. športni dan v Hrastovljah, gorsko kolesarjenje in potem kasneje tek, oboje pa povezano v duatlon. Glede na veliko število ogledov in odlično promocijo dogodka, s profiloma in potekoma obeh prog, je bilo pričakovati soliden obisk. In ker se vse skupaj dogaja še v tako čudovitem koncu sveta je bil to še razlog več, da sem pričakoval na startu kar nekaj gneče. Tokrat sem se dobro zmotil. Očitno so masovka v Radencih, ter pokalni tekmi v Suši in Hotedršici pobrale vse potencialne obiskovalce. Torej: zbralo se nas je približno 20 kolesarjev, kakšnih 6 se nas je odločilo nadaljevati v duatlon, tekačev pa je bilo nazadnje, mislim da 10. 
Pričakalo nas je praznično vzdušje, saj je cela prireditev uvod v večerno fešto ob prazniku svete Trojice, ki je pravzaprav danes (brskam po googlu...praznik je vedno 40 dni po Veliki noči), in dobro razpoloženi organizatorji. Na štartu kolesarjenja je nekdo nekajkrat potegnil na harmoniko, štarter je s pištolo splašil konjsko vprego, ki nam je služila za štartni boks, pa tudi nas kolesarje, da smo se zagnali vzponu na kraški rob naproti. Vozili smo se proti Podpeči, po fantastičnih poljskih poteh, med nežno ozelenelimi trtami in že zelo visoko travo. Tu se pomlad že umika poletju in sonce nam je izvabilo potočke znoja tako, da se je spremstvo mobilne okrepčevalnice res dobro prileglo. Za morebitne defekte pa sta skrbela in tudi poskrbela spremljevalna mehanika, ki sta oskrbela strgano verigo enega od kolesarjev. Same plus točke torej Na najvišjem delu trase, smo se duatlonci obrnili navzdol proti Hrastovljam, ki so se od tam videle kot iz letala. Tabor s cerkvico je od tu res lepo videti. Po kar malo adrenalinskem spustu smo prišli na start teka skoraj na minuto točno in ker so nas bili redki preostali tekači voljni počakati, smo štartali 15 minut bolj pozno. Tek je bil po kolesu kar zanimiva izkušnja. 8 km precej gor - dol proge, pa fantastična, razgibana trasa, vse je opojno dišalo po razgretih borovcih, le noge so bile malo trde Okrepčevalnica na polovici je bila tisto pravo, da smo lahko prišli do cilja, pripravljen je bil celo refoškov liker vendar je v tistem trenutku imel popolno prednost rižanski biser
Same pohvale, entuziastičnim organizatorjem, ki napovedujejo da bodo s prireditvijo nadaljevali vsako leto in....tudi nevidni sili, ki me je vodila, da sem šel namesto v Radence - v Hrastovlje
lpŽ
Pričakalo nas je praznično vzdušje, saj je cela prireditev uvod v večerno fešto ob prazniku svete Trojice, ki je pravzaprav danes (brskam po googlu...praznik je vedno 40 dni po Veliki noči), in dobro razpoloženi organizatorji. Na štartu kolesarjenja je nekdo nekajkrat potegnil na harmoniko, štarter je s pištolo splašil konjsko vprego, ki nam je služila za štartni boks, pa tudi nas kolesarje, da smo se zagnali vzponu na kraški rob naproti. Vozili smo se proti Podpeči, po fantastičnih poljskih poteh, med nežno ozelenelimi trtami in že zelo visoko travo. Tu se pomlad že umika poletju in sonce nam je izvabilo potočke znoja
tako, da se je spremstvo mobilne okrepčevalnice res dobro prileglo. Za morebitne defekte pa sta skrbela in tudi poskrbela spremljevalna mehanika, ki sta oskrbela strgano verigo enega od kolesarjev. Same plus točke torej Na najvišjem delu trase, smo se duatlonci obrnili navzdol proti Hrastovljam, ki so se od tam videle kot iz letala. Tabor s cerkvico je od tu res lepo videti. Po kar malo adrenalinskem spustu smo prišli na start teka skoraj na minuto točno in ker so nas bili redki preostali tekači voljni počakati, smo štartali 15 minut bolj pozno. Tek je bil po kolesu kar zanimiva izkušnja. 8 km precej gor - dol proge, pa fantastična, razgibana trasa, vse je opojno dišalo po razgretih borovcih, le noge so bile malo trde Okrepčevalnica na polovici je bila tisto pravo, da smo lahko prišli do cilja, pripravljen je bil celo refoškov liker vendar je v tistem trenutku imel popolno prednost rižanski biser
Same pohvale, entuziastičnim organizatorjem, ki napovedujejo da bodo s prireditvijo nadaljevali vsako leto in....tudi nevidni sili, ki me je vodila, da sem šel namesto v Radence - v Hrastovlje
lpŽ
"Od spominkov zbiramo le brazgotine in polomljene kosti"
in ker moje kolo ni nič kaj slabo sem se 10 min. pred štartom od doma odločil, da poleg tekaške opreme v avto vržem še kolesarsko in seveda kolko... moje kolo... hmmm... ne bomo govorili o popuščenih vilcah pa slabi zadnji bremzi pa hecnem menjalniku, prav? (na srečo je bila tam vedno pripravljena ekipa B-POINTa , ki mi je pomagala (kolikor se je pomagat dalo) ... no... gremo naprej...
) ... tistega klanca ni in ni bilo konec in ni niti kazalo, da bo prišla kakšna sapica vetra... je bla že kruta in sem se malo usedel (pol minutke) pa znova naprej..pridem do podpeči (živ in zdrav) in prva okrepčitev (yeeees) .. malo vode (dve flaški za sabo) in greeeš... no pa sem že naprej na poti in na srečo ni bilo več asfalta in je bilo malo bolj razgibano ...(pa malo senčke) ... (aja... na postojanki se je ustavil nekdo, ki mu padla "ketna" - tako da moje kolko je bilo še dokaj ql) ... počasi počasi..po vzponih pa majhnih (res majhnih) spustih sem "pricapljal" do najišje točke na trasi..kjer je bilo (uganite kaj?) 2. OKREPČITEV! hehe... no..prejšnja voda je že šla tako da sem pil še en x (pa sem imel tudi uro "priden kolesar v hribih" - pa naj kdo potem reče da niso profesionalci 
..pa smo morali gledat tako 
