- 18 Sep 2005, 11:57
#51629
Včeraj sem skoraj do 10h strmela v težke deževne oblake in tehtala odločitev 
. Nakar sva se, dežju navkljub 
, z Mitjem spokala v avto in oddrvela na bližnje Prevalje, kjer se je imel že četrtič zgoditi KUNDIjev gorski tek. Razpis za tek je zvenel zelo obetavno: 9,6 km po lepi koroški naravi, po makadamskih cestah, z 270 metri vzpona in prav toliko spusta!
No, kljub vremenu pa se nas je zbralo kakšnih trideset tekačev in tekačic. S pomočjo veselih organizatork je bilo vzdušje že od začetka zelo veselo. Izredno nizka štartnina (1000 sit), prijetna, meni zelo ljuba glasba (nič čudnega, če pa sta organizatorki moji vrstnici
), izotonična pijača že na startu, dež te itak moti zgolj na zečetku in že smo topotali cilju naproti. Proga je res lepa, počutila sem se kot v moji rodni vasi, lepi gozdovi in še lepši pašniki s kravami, ki so debelo gledale in modro molčale. Dež pa, kot sem že rekla, ko si moker, te ne moti več, navkreber je kvečjemu prijal, da je hladil razgreta lica... Na pol poti se je proga prevesila navzdol in se končala pri gasilskem domu, kjer nas je čakala množica navijačev, topel čaj, suha oblačila, taista vesela napovedovalka, vsi smo dobili res lepe in kvalitetne majice ter nekaj Knorrovih juh! Kar takoj po prihodu zadnjega tekmovalca je sledila razglasitev. Stari rekord proge je bil podrt (sedaj 36:19), za kar je novi (in stari) rekorder pokasiral 30 tisočakov, pa tudi ostale nagrade so bile prav lepe. Jaz sem zmagala v ženski konkurenci, Mitja pa je bil v svoji kategoriji drugi!
Zaključek: zelo prijeten in lep tek, organizacija zelo vredu, škoda za vreme, saj bi se sicer zagotovo nabralo še kaj več tekačev. Upam, da se je tek res prijel in bomo na Prevaljah še tekli!
P.S.: Dule, a šteje? Mitja je bil, kajpak, pred mano.
. Nakar sva se, dežju navkljub , z Mitjem spokala v avto in oddrvela na bližnje Prevalje, kjer se je imel že četrtič zgoditi KUNDIjev gorski tek. Razpis za tek je zvenel zelo obetavno: 9,6 km po lepi koroški naravi, po makadamskih cestah, z 270 metri vzpona in prav toliko spusta!
No, kljub vremenu pa se nas je zbralo kakšnih trideset tekačev in tekačic. S pomočjo veselih organizatork je bilo vzdušje že od začetka zelo veselo. Izredno nizka štartnina (1000 sit), prijetna, meni zelo ljuba glasba (nič čudnega, če pa sta organizatorki moji vrstnici
), izotonična pijača že na startu, dež te itak moti zgolj na zečetku in že smo topotali cilju naproti. Proga je res lepa, počutila sem se kot v moji rodni vasi, lepi gozdovi in še lepši pašniki s kravami, ki so debelo gledale in modro molčale. Dež pa, kot sem že rekla, ko si moker, te ne moti več, navkreber je kvečjemu prijal, da je hladil razgreta lica... Na pol poti se je proga prevesila navzdol in se končala pri gasilskem domu, kjer nas je čakala množica navijačev, topel čaj, suha oblačila, taista vesela napovedovalka, vsi smo dobili res lepe in kvalitetne majice ter nekaj Knorrovih juh! Kar takoj po prihodu zadnjega tekmovalca je sledila razglasitev. Stari rekord proge je bil podrt (sedaj 36:19), za kar je novi (in stari) rekorder pokasiral 30 tisočakov, pa tudi ostale nagrade so bile prav lepe. Jaz sem zmagala v ženski konkurenci, Mitja pa je bil v svoji kategoriji drugi!
Zaključek: zelo prijeten in lep tek, organizacija zelo vredu, škoda za vreme, saj bi se sicer zagotovo nabralo še kaj več tekačev. Upam, da se je tek res prijel in bomo na Prevaljah še tekli!
P.S.: Dule, a šteje?
Mitja je bil, kajpak, pred mano.