Zadnje novičke

[lenči]

Pa sem ga. Celega.
Nekaj sem ji prehitel, trušč, ki so ga povzročile Maca in njene z navijanjem me je skoraj vrgel v vodo.

ČESTITAM za uspeh , pa se opravičujem, če smo bile tako "grobe" z navijanjem, naše navdušenje nas je čisto zaneslo

[RoKo]

Pa sem ga. Celega.
Nekaj sem ji prehitel, trušč, ki so ga povzročile Maca in njene z navijanjem me je skoraj vrgel v vodo.

ČESTITAM za uspeh , pa se opravičujem, če smo bile tako "grobe" z navijanjem, naše navdušenje nas je čisto zaneslo

Ni blo tak hudo, me je ograja obdržala.

[ROBOCOP]

Torej, pa je za nami. Tudi moja tretja, tako Logarska, kot ultra tekma za Euro cup to leto.
Vsem organizatorjem, gasilcem, maserjem, kuharcam, ljudem ob progi na okrepčevalnicah in policistom, ki so poskrbeli za nas, da smo prišli do cilja, vse čestiteke in pohvale!!!! Predvsem pa bi se rad zahvalil svojemu prijatelju Tomažu (Romch), ki je namesto, da bi spal v topli postelji, sedel na kolo, in me spremlajal in spodbujal vso pot, po dežju, blatu, mrazu vse do cilja. Stari še enkrat HVALA, brez tebe mi nebi uspelo!!!
Od Celja do Mozirja je letel čist prehitro, saj sem kljub preobuvanju in preoblačenju v Mozirju, maratonsko razdaljo pretekel okoli 3.15, potem pa so vzpončki počasi ubijal tempo in sem od Luč nadaljeval počasi, bolečine v kolenu in trebuhu (natrgana trebušna prepona) so mi najenjali tudi psiho, zaradi česar sem se v Solčavi že kregal z možicljem, ki mi je sedel na desni rami in mi ves čas šepetal (saj lahko hodiš, odnehaj,...) vendar se je v tistem času na drugem ramenu nahajal nekdo drug, ki pa mi je govoril saj zmoreš, še malo, pa bo konec! In res, vstop v Logarsko dolino je bil prečudovit, gore obsijane s soncem, ob cesti starši in sin Luka ter hči Liu, ki so mi vlili moč še za zadnjih 4 km in prispel sem v cilj, nasmejan, utrujen,...
Torej čas 6,41, kar je PB, 3. mesto v kategoriji, izboljšal lanski rezultat za celih 30 minut in prvič v življenju sem stopil na stopničko in dobiti pokal za ves trud, ki sem ga prigara do sedaj. Vzdušje ob progi je bilo sicer mrtvo (zaradi vremena), razen g. Dareta (OLE), ki nas je večkrat ob progi navduševal s svojimi "izvirnimi stavki" in vzpodbudnimi besedami (hvala-je pasalo). V cilju pa kot vedno, veseli in nasmejani ljudje-tekači, v družbi sotekmovalcev in tekmovalke, popitih nekaj piv, potem pa na bus in domov. Občutki odlični, se še vidimo!!!

[ZdravkoC]

No, pa sem spravil pod streho že tretjo zapored 75 kilometrsko preizkušnjo Celje - Log...

Če si spravil pod streho tretjo, imaš eno še zunaj, saj je to tvoja četrta

[miroR]

Ja,imaš prav. Uh,kako čas beži !

[50cent]

Še en debitant na kraljevi etapi se oglaša ...
Verjetno je že brez veze če povem, da levji delež zasluge za moj uspeh, da sem se prikotalil do Logarske doline nosi Alja(še1pr).....tako kot v Bielu sem bil od supporta deležen vsega in še več. Škoda Octavia karavan je pokala po šivih od vseh dobrot ki so se našle v avtomobilu. Priznam, da še sam doma nimam toliko hrane in pijače na zalogi .
Alja hvala še en krat .
Dolgo sem premišljeval če bi se sploh udeležil tega teka ker sem svoje v tej sezoni že dosegel. Z Zdravkom sva se pogovarjala kako in kaj, nakar sem se odločil, da če bo vreme zanič (oblačno, dež) se prijavim saj mi je takšno vreme pisano na kožo . Prijava je padla na zadnji dan in odločen sem bil, da vzamem ta tek kot avanturo in izlet tako, da sem štartal brez ure in srčnega pasa ter vse te nepotrebne elektronske krame .
Lepo mi je šlo. Do 65km sem se kar dobro držal nato pa priznam, da se mi je kar fejst začelo vlečt in sem zadnjih 7km vsak kilometer kombiniral z 750m teka in 250m hoje. Ni šlo hitreje...enostavno nisem dovolj hiter za kaj "več".
Doživetje je bilo pa tapravo, dogajalo se je marsikaj....tudi meni je srce v hlače padlo ko so se 3 ali 4 dekline na mene "zdrle" na ves glas ko so se mimo peljale.....k sreči so to bile naše TF navijačice iz ultra polžke sekcije ..hvala punce . Vmes sem srečal našega "žabc-a"(Matej Markovič) in ga pobaral zakaj je na progi v kavbojkah in ne v dresu . Malo pred Mozirjem sem srečal Dexija27, ki mi je tudi namenil par vzpodbudnih besed. Par kilometrov me je spremljal tudi lokalni pes, ki se mu je kar fino zdelo vso to dogajanje in je tekel iz ene strani ceste na drugo in spravljal voznike v obup . Zadnji trije kilometri so pa res bilo najlepši....na koncu v cilju pa so me že vsi finisherji čakali na ciljni črti in glasno navijali. Fantastično ...hvala vsem.
Nato je sledilo tuširanje in hidracija . Na ciljnem prostoru toliko znanih TF fac, da jih ne bom posebej našteval ampak je bilo prav vsakega zelo lepo za videti, nekatere sploh po tako dolgem času. Izvedel, da sta zakonca Robnik "razturala" na polno, vsa čast ......ma vsi smo mi razturali od prvega do zadnjega....bravo nam vsem .
Ko smo se hidrirali sem izvedel še eno fantastično zgodbo od našega forumovca "TadejZ"....in sicer fant je pritekel v Luče totalno odločen, da odstopi. Oddal je štartno številko in prejel medaljo nakar se po 15-20 minutah počitka in pretegovanja vstane in reče organizatorju naj mu vrne številko in da gre v Logarsko dolino po medaljo . Res se mi je zgodba zdela občudovanja vredna, da lahko človek v sebi premaga tisto nekaj in nadaljuje na poti uspeha. Bravo Tadej res si faca .
Sam sem z tekom več kot zadovoljen. Spet mi je uspel en lep podvig in diploma bo šla v okvir tako kot je Ero predlagal .....vendar bo ta okvir dosti manjši kot tisti iz Biela .

Lep pozdrav vsem

[ANDYSPORT]

Evo, dan po 75 - tki je minil bolj v duhu trde hoje in počitka. Občutki so enkratni, glava je očiščena in polna novih idej in ciljev, ki bodo zagotovo izpolnjeni. Človek ima v roku 8 ih ur čas, da se znebi stvari, ki ga težijo in mu ležijo na duši. To je vedno moj cilj in namen vsakoletne udeležbe na ultramaratonu od Celja do Logarske doline. Včeraj me je na poti kar malo presenetilo vprašanje sotekača, ki je tekel sicer na krajši razdalji, ZAKAJ tečem tako dolgo kilometrino. Ja, to so moji vzroki. ZA DUŠO!
Jutranji dež v Celju je kar vztrajno napeljeval moje misli na prestavitev starta v Mozirje, vendar odločitev je padla in začelo se je. Dež je bil vztrajen, ampak jaz prav tako. Tempo je bil dober, celo malce prehiter, ampak noge so bile lahke in so kar preletele prvih 40 km. Tempo je sicer malce padel, vendar volje in zanosa je bilo še vedno na pretek, tako, da je bil namen preteči progo v 8 ih urah izpolnjen in zadovoljstvo na mestu, pa tudi pokal za 3. mesto v kategoriji bo imel posebno mesto na polici. Organizatorjem vsem pohvale ob spopadu z vremenom in ustrezno oblikovani trasi, ki je res omogočila enkratno tekmo. Suporterjema - Sandri in Damjanu - res sta dala vse od sebe in vsa čast! Brez vaju bi bilo veliko težje. Tudi mojemu Tomažu vsa čast, da se je prvič spopadel s vsemi kilometri, ki so se mu zdeli pred leti tako nedosegljivi in nemogoči. Nemogoče je mogoče. Vse je v glavi! Tudi vsem ostalim tekačem čestitke, ker le tisti, ki se spopada s tako kilometrino, ve, kakšna trdna volje je potrebna za dosego cilja in TO JE ŽIVLJENJE. LIFE IS BEAUTIFUL!!!

[natasa]

Preden sploh začnem pisati se moram zahvaliti prijateljici Blažki, ( Mravljica ) za suport na kolesu in, da je "ubogala"vsako mojo muho med tekom .
Za mano je moja tretja zelo uspešna "Logarska 75-tka" .
Ko sem pogledala na seznam prijavljenih preko spleta sem, ugotovila, da tokrat pač nimam šans za stopničke v absolutni kat., saj so prišle na štart kar tri nemke, ki sem jih letos že 2 x gledala v hrbet v Mnišku in Bielu in so tudi v ECU uvrščene pred mano. Morda sem ravno zato bila na štartu sproščena in popolnoma neobremenjena. Vedela sem, da sem pridno in dobro trenirala in da lahko "napadem" svoj PB.
Štart je bil zelo hiter in sem se kar težko držala nazaj, ko sem pri tabli 10km pogledala na uro sem videla 45 min ( sploh nisem vedela, da sem sposobna tako hitro teč, pa še na polno ni šlo ), malce sem spustila tempo in tekla naprej, kmalu se nas je naredila skupinica TF-jevcev ( AVI, gozdi ( vsaj mislim ) in Škorc ), ki smo v "prijetnem" dežju tekli skupaj do Mozirja, kjer sem se preoblekla v suha oblačila ter v superge Brooks ST racer 3, ki sem jih še prejšnji teden prodajala in ni mi žal, da sem raskirala, saj so se izkazali kot odličen copat.
Tako sem pot nadaljevala sama do približno 63 km, ko sem dohitela Avija in sva tek nadaljevala skupaj. Vsake toliko sem Blažko vprašala, če od zadaj že "preti nevarnost"
( vedela sem, da sta dve nemki še za mano, zmaga je bila oddana že na štartu), saj sem pričakovala "nemški napad", vendar ga ni bilo . Dobra 2 km pred ciljem se nama je pridružil Dare ( Ole ) in smo skupaj šibali, do cilja. Moram priznati, da sem dihala na škrge, saj sta diktirala "hud" tempo, ampak kot veste ženske smo trmaste in se ne damo kar tako , zato sem zadnjih 100 m iz sebe iztisnila še zadnje atome moči in sva skupaj z Avijem zmagoslavno pritekla v cilj s časom 7:18,03 in za 18 minut izboljšala svoj PB.
Vedela sem, da sem blizu stopničkam, da pa stojim na njih pa nisem bila prepričana, zato je bilo veselje, ko sem videla izpisano diplomo še toliko večje .

Najbolj od vsega pa sem bila ob progi vesela sinka Lukca in hči Liu , ki sta glasno navijala " DAJMO MAMI " in sta me"filala", da sem lahko drvela proti cilju.

Hvala še 1x Blažki , pa sotrpinom do Mozirja, pa Aviju, da me je "vlekel" zadnje kilometre in seveda Daretu za neverjetno veliko pozitivne energije in spodbudno in , da si ......Dare. Ne poznam te dolgo, ampak očitno si na tekih moj talisman sreče. .

Vsega tega pa ne bi bilo brez mojega moža, ki vsako pomlad iza "rokava" potegne plan treninga s katerim me potem muči . Včasih bi ga najraje s , ampak brez tega ne bi bilo uspeha. Hvala .

Zakaj toliko zahvale se sprašujete ??? Zato, ker sem izvedela, da sem v ECU osvojila 5.mesto med ženskami in 1. v kat.in zato sem hudičevo ponosna nase, ker če bi mi nekdo pred petimi leti rekel, kaj bom počela danes bi se mu verjetno v fris smejala in si mislila, da je malo čez les.

ČESTITKE VSAKEMU, KI JE ODTEKEL ALI PREHODIL CELOTNO PROGO IN SEVEDA ČESTITKE TUDI VSEM OSTALIM NA KRAJŠIH RAZDALJAH, ŠE POSEBEJ PA VSEM STOPNIČKARJEM !!!
ČESTITKE TUDI ORGANIZATORJU ZA BREZHIBNO ORGANIZIRANO PRIREDITEV, PA GASILCEM, POLICISTOM...KI SO PAZILI NA NAS . !!!
IN VELIKAAA ZAHVALA NAVIJAČEM OB PROGI NA PROGI IN V CILJU IN HVALA LENČI ZA TVOJ "VEDELA SEM"!!!

[še1PR]

Moje poročilo je tokrat spet bolj slikovno. Vse skupaj se je nabralo skoraj tisoč fotk (saj ne, da so vse uspele... OLE, zvočne posnetke sem namerno uničila! ). Tekači, do 50centa v Letušu in nekaj posameznih po poti/v cilju Logarske, se morda najdete na kaki fotki TULE. Nekateri jih dobijo še nekaj na CDju/e-mailu, nekaj tistih "za dušo" na ogled postavljam TULE, ostale bodo za 50centov album...
Boris se potrudi, da mi na trasi ni dolgčas in me stalno zabava , moram pa priznati, da me je spremljanje 75 km z avtom bolj utrudilo kot 100 km s kolesom v Bielu...

Bravo vsem, ki ste se podali na traso! "Stopničkarjem" še posebej !!!

PS: kar se fotk tiče:
1. če kdo želi, da njegovo sliko umaknem s spleta, naj mi prosim sporoči na ZS
2. če kdo želi svojo(e) sliko(e) v večji resoluciji, naj mi sporoči e-mail
3. slike bom po nekem obdobju umaknila s spleta

[skorc]

Saj ne vem kje naj začnem in kaj končam. Lušno je bilo.

RoKo, je bela cesta. Jaz sem bil na ca. 10. parkirnem mestu stran od startnega balona. Sva te iskala z mojo spremljevalko, pa te tudi nisva našla. Sva pa našla Tadeja a mu žal ni nič koristilo. Je bela cesta, da si nismo prej izmenjali številk. No bomo za drugič vedeli... Samo, da smo vsi srečno v cilju. Sedaj pa k stvari.

Start je bil krasen, ne prehladno, ne prevroče, in brezplačno vodno hlajenje. Na drugem kilometru sem se začvekal z enim nemcem in kot bi mignil smo bili že na 15. kilometru. Pa dohitim Natašo, Davida in enega vekavega štajerca (verjetno je bil res gozdni). Madona ta je take pokal, da je bilo kar veselje tečt. Si kar pozabil, da tečeš po nevihti. Legenda ni kaj. Pa smo jih nevede naklofali še naslednjih 15 in smo že bili v Mozirju... Preobuvanje, preoblačenje... In krenemo dalje. Deževati je nehalo, tek ja postajal vedno bolj zabaven in končno smo povohali prve klance. Jupiiii.

Nekje na 50. kilometru sem še rjovel v stilu Iron-Maidenov in veselo tapkal naprej. Navijači v Lučah, z Erotom na čelu so bili zmagovalni. Pa je prišel 60-i kilometer. Začutim, da noge postajajo težke, in da začenja nekaj zategovat. Prileti mimo Ero, mu potožim, da več ni tako zabavno kot na začetku in me potolaži, da se mi samo zdi, ker so oni iz štarta na 17 km še sveži, da jih bom kmalu že prehiteval. Se potolažim in tapkam naprej (samo tistega pravega veselja ni bilo). Pa razmišljam kaj mi manjka, da mi v nogah zateguje in v žepku mojih hlač odkrijem tabletko magnezija. Pogoltnem na hitro, in na 65- kilometru spet zalaufam. V nogah je nehalo zategovat in jaz sem res začel spet prehitevat. Jupiiii. Zadnji kilometer se mi je zopet pridružil Ero in me spremljal do cilja. Hvala Ero, legenda si.

Zadnjih 15 kilometrov je minilo kot bi rekel keks (po tem, ko je magnezij prijel). Ves čas sem pričakoval, da bom srečal kakšen klanec pa ga ni in ni bilo. Kaj ste me to plašili, da bomo laufali v neke hude klance? Tistih par punklnov si pa ja ne zasluži imena klanec.

V cilju pa veselje. Domači navijači so si dali natisniti majice z mojim imenom, mali nečak je naredil zastavice... Ni, da ni. Še preden bi me zazeblo mi je roko stisnil Ero in mi podal lonček čaja. Joj kako je pasalo. In to je bilo to. Na kosilo in domov.

Tek je uspel v polni meri, občutki so še danes lepi, noge rahlo težke (včeraj sem poizkusil teči, pa nekako ni bilo "filinga"... sem se po dveh kilometrih obrnil nazaj domov. ). In to je to.

Na koncu še prisrična hvala Matejki in Darkotu, ki sta me spremljala celo pot od Celja do Mozirja ter me oskrbovala z vsemi dobrotami. Krasna sta bila. Pa seveda domači navijači, ki so v zadnjem delu proge navijali tako, da je bilo veselje tečt. S časom 7h in 11min res nismo stali na stopničkah, smo pa prav gotovo zmagali.

Za prvi ultra-tek je bilo krasno. Dovolj nakladanja, gremo se pripravljat za Biel.

Lp,
Škorc

P.S.: Joj, Dare-ta smo pozabili. Ta je tudi navijal, da je bilo kar veselje. Pa nekaj deklic me je tudi pozdravilo po poti in me bodrilo. Poznal vas sicer nisem, hvala pa za vzpodbudo.

[RoKo]

RoKo, je bela cesta. Jaz sem bil na ca. 10. parkirnem mestu stran od startnega balona. Sva te iskala z mojo spremljevalko, pa te tudi nisva našla. Sva pa našla Tadeja a mu žal ni nič koristilo. Je bela cesta, da si nismo prej izmenjali številk. No bomo za drugič vedeli... Samo, da smo vsi srečno v cilju.

Ne se sekirat, drugo leto tečeš ti z mojo opremo.
Saj ni blo hudga, copati, štunfi, hlačke in majica in par gelov. Sem bil pa edini s prtljago na hrbtu.

[skorc]

Dogovorjeno.

[Arif]

Moje poročilo je tokrat spet bolj slikovno. Vse skupaj se je nabralo skoraj tisoč fotk (saj ne, da so vse uspele... OLE, zvočne posnetke sem namerno uničila! ). Tekači, do 50centa v Letušu in nekaj posameznih po poti/v cilju Logarske, se morda najdete na kaki fotki TULE. Nekateri jih dobijo še nekaj na CDju/e-mailu, nekaj tistih "za dušo" na ogled postavljam TULE, ostale bodo za 50centov album...
Boris se potrudi, da mi na trasi ni dolgčas in me stalno zabava , moram pa priznati, da me je spremljanje 75 km z avtom bolj utrudilo kot 100 km s kolesom v Bielu...

Bravo vsem, ki ste se podali na traso! "Stopničkarjem" še posebej !!!

PS: kar se fotk tiče:
1. če kdo želi, da njegovo sliko umaknem s spleta, naj mi prosim sporoči na ZS
2. če kdo želi svojo(e) sliko(e) v večji resoluciji, naj mi sporoči e-mail
3. slike bom po nekem obdobju umaknila s spleta

Zdravo! Prosim če mi lahko pošlješ slike DSC_0097 do DSC_0100! Hvala lepa!
Moj email arif.durakovic@gmail.com

[gic]

Najprej naj čestitam vsem udeležencem, ki ste se udeležili maratona.
Svaka vam čast...

Moje mesto pri tem maratonu je bilo kar v Šeščah pri mostu, s fotoaparatom v rokah.
V spodnjem linku najdete slike in prepričan sem, da se boste našli skoraj vsi, ki ste šli mimo...

Če se kdo najde in želi, da njegovo sliko umaknem, ali pa jo želi imeti v večji resoluciji, naj mi sporoči na ZS ali e-mail, ki je naveden v tekstu povezave.

Pa še povezava: Maraton Celje-Logarska

[natasa]

Pa še povezava: Maraton Celje-Logarska

Povezava ne dela .