še nekaj o maratonu
www.foto-friends.com/dogodki/thumbnails.php?album=33
ZADNJE NOVICE
Zadnje novičke
- 25 Okt 2005, 10:09
#55190
Letos sem začel rekreativno teči in v Ljubljani sem odtekel svojo drugo 21-tko.
Na štartu sem se postavil bolj v ozadje, da ne bi oviral hitrejših tekačev. Maratonci in polmaratonci smo, oziroma bolje rečeno so štartali. Minilo je že skoraj deset minut in še vedno se nismo premaknili. Potem sem ugotovil, da sem se znašel v ''gužvi'' tistih, ki so tekli na 10 km, tako da sem štartal z njimi. Zato tudi 10 minutna razlika med končnim neto in bruto časom. Ko sem na razcepu trase zavil na desno, sem že dohiteval počasnejše polmaratonce. Prav fajn se mi je zdelo ko sem vse po vrsti prehiteval. Puls sem imel zelo visok, povprečni 172. Ne vem, kako sem spet imel tako visokega, ko pa se na treningu moram pošteno potruditi, da skoči preko 170. Zato sem tudi zaostal za željenim časom skoraj celih 15 min (neto čas 2:09). Na 15 km sem dobil krč najprej v levi nato še v desni tetivi, vendar sta hitro minila. Na 19 km švigne mimo mene prvi Kenijec. Videl sem ga samo par sekund, ker je izginil za ovinkom, sem se pa zato v cilju z dvema slikal za spomin.
Last but not least. Fenomenalno navijanje ob progi. Če ne bi bilo takšnega vzdušja, bi verjetno pripešačil v cilj.
Na štartu sem se postavil bolj v ozadje, da ne bi oviral hitrejših tekačev. Maratonci in polmaratonci smo, oziroma bolje rečeno so štartali. Minilo je že skoraj deset minut in še vedno se nismo premaknili. Potem sem ugotovil, da sem se znašel v ''gužvi'' tistih, ki so tekli na 10 km, tako da sem štartal z njimi. Zato tudi 10 minutna razlika med končnim neto in bruto časom. Ko sem na razcepu trase zavil na desno, sem že dohiteval počasnejše polmaratonce. Prav fajn se mi je zdelo ko sem vse po vrsti prehiteval. Puls sem imel zelo visok, povprečni 172. Ne vem, kako sem spet imel tako visokega, ko pa se na treningu moram pošteno potruditi, da skoči preko 170. Zato sem tudi zaostal za željenim časom skoraj celih 15 min (neto čas 2:09). Na 15 km sem dobil krč najprej v levi nato še v desni tetivi, vendar sta hitro minila. Na 19 km švigne mimo mene prvi Kenijec. Videl sem ga samo par sekund, ker je izginil za ovinkom, sem se pa zato v cilju z dvema slikal za spomin.
Last but not least. Fenomenalno navijanje ob progi. Če ne bi bilo takšnega vzdušja, bi verjetno pripešačil v cilj.
- 25 Okt 2005, 10:24
#55192
Pozdrav vsem forumovcem!
Z velikim veseljem berem tale porocila, saj so polna dobre volje in navdusenih misli. Tako da, le naprej Tekaski forum.
Piskrcek bom pa tud pristavu.
Letos sem se odlocil, da bom koncno premagal bavbav, ki se mu rece maraton. Priznam, na cestne teke me ni nikoli vleklo - nekaj v zvezi z mnozicnostjo, pa z dolgcasom ko pac teces in teces in je pulz vseskozi tam kjer pac je. Tako da sem rabil posten izziv, ki sem ga nasel v 42ki.
Teka je bilo sicer letos bolj malo. Mlada druzina, novo staro stanovanje, sluzbeni izzivi, kaj naj recem. Ene par orientacijskih tekem, povprecno ena nocna avantura na Roznik, in obilo kolesarjenja z malo na kolesu. Bil pa je tek trojk in posledicno gorenjska startnina. Se izziv v Poletu s programom treningov in bil sem pecen.
Priprave torej: en mesec po sporedu iz Poleta. Cetrtkovi intervali, nedeljski dolgi teki in v torek, namesto fartleka, sindikalna kosarka. Plus 1-2 izteka, kakor je pac naneslo. Muka je bila, ko sva bila z malo na bolniski (pol oktobra) in me je ze ona posteno izmolzla. Ampak trening opravil in potem teden pavze pred maratonom.
Za spremljajoce prireditve ni bilo casa. V soboto sem bil varuska, pa se na poroko je bilo treba. Ob pol desetih zvecer sem zeninu razlozil, da greva s pisko spat in to je bilo to.
V nedeljo sem se zjutraj sprehodil tiste pol ure do starta (zagotovo prednost, ce si doma v Ljubljani), se ogrel, cunje pustil kar v Tivoliju pod podhodom in cca. 5 minut pred startom preplezal ograjo in se postavil v vrsto za start. Okrog mene so tekaci na 21 km poskakovali, se drli, nervozno zbijali sale. Napovedovalec krici. Malo desno rumena stevilka. Pocne isto kot jaz. Stoji mirno in globoko diha. Maratonec. Z izkusnjami. Po mojem mnenju tekmovalec na startu 42 km ne rabi vzdusja, pac pa mir. Za publiko bi bilo pa dobro, magari potem ko horda tekacev starta.
Start. Takoj najdem baloncek 3.50. Prvi kilometri z njim. Z lahkoto. Potem pa tak cuden obcutek da gremo prehitro. Preverjam - res, na 4km smo ze pol minute pred mojim 5.30/km, spustim baloncek in tecem svojo tekmo. Na okrepcevalnici kaos. Pa ne zaradi prostovoljcev (bravo kemik) ampak zaradi nas, tekacev. Pri tej hitrosti bi bilo cisto vseeno, ce se ustavis, poberes kozarcek in ga potem tudi odlozis na mizo. Ali pomarancni olupek. Tu ne gre za sekunde...
Taktika: 13 min teka, 0.5 min hoje. In potem smo sli. Tu znanec, tam kolega, beseda tu, beseda tam, pa smo se prebijali. Na 20 km ni bilo pricakovane krize, verjetno zaradi navijanja
Mimo vseh pleh muzk je pulz kar rasel. Svaka cast organizatorjem in pleh muzkam. Od 10-18 km prehitevam pol maratonce. Nato v drugi krog, veliko bolj osamljeno. Taktika omogoca izvrsten tempo; le tu in tam me kdo prehiti, mnozica pa zaostaja. Nato 30 km, prvic na skrge. Nato niham skupaj s klanci in bog ve cim. Kilometer dobro, kilometer slabo. Drzim se taktike kot pijanec plota. In cilj.
Ja, posteno povedano je bilo predalec. Kar sem se kako dobro cutil doma, ko je sel termometer na 37.6 in zelodec na prazno. Vceraj se na dopustu in gnal otroka k zdravniku, danes pa kot rozica. Tudi ze malo jedel. Ampak po zaslugi izkusenj preostalih forumovcev (z izjemo oranznega slona, ki je imel potem se energijo za pivo ++) je to kar to.
Na poti nazaj me ogovori gospod v hrvascini. Tretji maraton v 4 tednih. Ljubljana mu je vsec, sem rad pride. Ce si mi ne bomo pomagali, nam nihce ne bo. Politiki so eno, vsakodnevno zivljenje pa drugo. Avto tankam v Sloveniji in grem v Mercator v Brezice. Kupujte hrvasko, kaj bi to. In zdaj lepo hodi, bolje kot da sedis, potem v banjo v mlacno vodo.
Receno, storjeno.
--------------
naprej tekaski forum
Z velikim veseljem berem tale porocila, saj so polna dobre volje in navdusenih misli. Tako da, le naprej Tekaski forum.
Piskrcek bom pa tud pristavu.
Letos sem se odlocil, da bom koncno premagal bavbav, ki se mu rece maraton. Priznam, na cestne teke me ni nikoli vleklo - nekaj v zvezi z mnozicnostjo, pa z dolgcasom ko pac teces in teces in je pulz vseskozi tam kjer pac je. Tako da sem rabil posten izziv, ki sem ga nasel v 42ki.
Teka je bilo sicer letos bolj malo. Mlada druzina, novo staro stanovanje, sluzbeni izzivi, kaj naj recem. Ene par orientacijskih tekem, povprecno ena nocna avantura na Roznik, in obilo kolesarjenja z malo na kolesu. Bil pa je tek trojk in posledicno gorenjska startnina. Se izziv v Poletu s programom treningov in bil sem pecen.
Priprave torej: en mesec po sporedu iz Poleta. Cetrtkovi intervali, nedeljski dolgi teki in v torek, namesto fartleka, sindikalna kosarka. Plus 1-2 izteka, kakor je pac naneslo. Muka je bila, ko sva bila z malo na bolniski (pol oktobra) in me je ze ona posteno izmolzla. Ampak trening opravil in potem teden pavze pred maratonom.
Za spremljajoce prireditve ni bilo casa. V soboto sem bil varuska, pa se na poroko je bilo treba. Ob pol desetih zvecer sem zeninu razlozil, da greva s pisko spat in to je bilo to.
V nedeljo sem se zjutraj sprehodil tiste pol ure do starta (zagotovo prednost, ce si doma v Ljubljani), se ogrel, cunje pustil kar v Tivoliju pod podhodom in cca. 5 minut pred startom preplezal ograjo in se postavil v vrsto za start. Okrog mene so tekaci na 21 km poskakovali, se drli, nervozno zbijali sale. Napovedovalec krici. Malo desno rumena stevilka. Pocne isto kot jaz. Stoji mirno in globoko diha. Maratonec. Z izkusnjami. Po mojem mnenju tekmovalec na startu 42 km ne rabi vzdusja, pac pa mir. Za publiko bi bilo pa dobro, magari potem ko horda tekacev starta.
Start. Takoj najdem baloncek 3.50. Prvi kilometri z njim. Z lahkoto. Potem pa tak cuden obcutek da gremo prehitro. Preverjam - res, na 4km smo ze pol minute pred mojim 5.30/km, spustim baloncek in tecem svojo tekmo. Na okrepcevalnici kaos. Pa ne zaradi prostovoljcev (bravo kemik) ampak zaradi nas, tekacev. Pri tej hitrosti bi bilo cisto vseeno, ce se ustavis, poberes kozarcek in ga potem tudi odlozis na mizo. Ali pomarancni olupek. Tu ne gre za sekunde...
Taktika: 13 min teka, 0.5 min hoje. In potem smo sli. Tu znanec, tam kolega, beseda tu, beseda tam, pa smo se prebijali. Na 20 km ni bilo pricakovane krize, verjetno zaradi navijanja
Mimo vseh pleh muzk je pulz kar rasel. Svaka cast organizatorjem in pleh muzkam. Od 10-18 km prehitevam pol maratonce. Nato v drugi krog, veliko bolj osamljeno. Taktika omogoca izvrsten tempo; le tu in tam me kdo prehiti, mnozica pa zaostaja. Nato 30 km, prvic na skrge. Nato niham skupaj s klanci in bog ve cim. Kilometer dobro, kilometer slabo. Drzim se taktike kot pijanec plota. In cilj.
Ja, posteno povedano je bilo predalec. Kar sem se kako dobro cutil doma, ko je sel termometer na 37.6 in zelodec na prazno. Vceraj se na dopustu in gnal otroka k zdravniku, danes pa kot rozica. Tudi ze malo jedel. Ampak po zaslugi izkusenj preostalih forumovcev (z izjemo oranznega slona, ki je imel potem se energijo za pivo ++) je to kar to.
Na poti nazaj me ogovori gospod v hrvascini. Tretji maraton v 4 tednih. Ljubljana mu je vsec, sem rad pride. Ce si mi ne bomo pomagali, nam nihce ne bo. Politiki so eno, vsakodnevno zivljenje pa drugo. Avto tankam v Sloveniji in grem v Mercator v Brezice. Kupujte hrvasko, kaj bi to. In zdaj lepo hodi, bolje kot da sedis, potem v banjo v mlacno vodo.
Receno, storjeno.
--------------
naprej tekaski forum
- 25 Okt 2005, 10:49
#55193
Ero ima sve diplome koje niste podigli iz Varaždina
Sve je više manje napisano, jedino mislim da je bilo više mjesta na prošlogodišnjem start/cilj prostoru.
Mi smo ove godine zahvaljujući Barbari iz Timinga (čim se javila, sve je bilo riješeno) i Eriju koji nam je podigao brojeve ranije, imali smo dovoljno vremena da se u miru pripremimo i svaki prema mogućnostima i raspoloženju tog dana i od trčimo. Štete da je analiza za mene bila malo dalje pa nisam mogao doći, ali sam u ciljnom prostoru susreo dosta do sad mi poznatih TF faca
.
Obzirom da nam je ove godine u organizaciji busa sve štimalo, izgleda da ćemo doći i slijedeće godine, pa se nadam da bude analiza malo bliže i druženje onda duže
ZadniKING napisal/-a:
V čigave roke je naš varaždinski maratonec Kruno pred štartom svečano predal "nepobrane" diplome z varaždinske dirke? Sicer mi je med pogovorom po teku ta podatek zaupal, a mi je moj EMŠO ime zradiral iz spomina...
Ero ima sve diplome koje niste podigli iz Varaždina
Sve je više manje napisano, jedino mislim da je bilo više mjesta na prošlogodišnjem start/cilj prostoru.
Mi smo ove godine zahvaljujući Barbari iz Timinga (čim se javila, sve je bilo riješeno) i Eriju koji nam je podigao brojeve ranije, imali smo dovoljno vremena da se u miru pripremimo i svaki prema mogućnostima i raspoloženju tog dana i od trčimo. Štete da je analiza za mene bila malo dalje pa nisam mogao doći, ali sam u ciljnom prostoru susreo dosta do sad mi poznatih TF faca
.
Obzirom da nam je ove godine u organizaciji busa sve štimalo, izgleda da ćemo doći i slijedeće godine, pa se nadam da bude analiza malo bliže i druženje onda duže
Nazadnje spremenil marathon95, dne 25 Okt 2005, 11:08, skupaj popravljeno 1 krat.
Tko prvi, pobjednik je!
- 25 Okt 2005, 10:56
#55195
Pozdrav!
dpop, care 
Jako lepo si ovekovecil zmagovalnaTF dekleta.
lp, oranzni slon, Jusuf al Islam
dpop napisal/-a:.........P.S. Kdor ne teče, tudi nima kaj povedati!
dpop, care Jako lepo si ovekovecil zmagovalnaTF dekleta.
lp, oranzni slon, Jusuf al Islam
Eto, mojih 5 dkg pasje radosti.
- 25 Okt 2005, 11:08
#55196
Nekaj "narabutanih" fotk sem tudi jaz zbral v gručo ... 
Žal je vse skupaj izpadlo bolj v smislu "samoreklame".
Žal je vse skupaj izpadlo bolj v smislu "samoreklame".
Včas' s'm teku hit', zdej pa z'lo počas...
- 25 Okt 2005, 11:30
#55198
Opažam, da mojih fotografij ni notri...
Lansko leto je bilo veliko bolje narejeno, ko si samo vtipkal štartno številko in si prišel do vseh svojih fotk.
__Maja__ napisal/-a:Letos so pa slikice na http://www.digifot-album.com/albums/
Opažam, da mojih fotografij ni notri...
Lansko leto je bilo veliko bolje narejeno, ko si samo vtipkal štartno številko in si prišel do vseh svojih fotk.
- 25 Okt 2005, 11:47
#55201
Iz moje strani je 10. LM popolnoma uspel. Prvič sem šel pod 1:30 in cilj sezone je uresničen, tako da je do novega leta mir. Ponosen na najlepšo tukalico, ki je kljub bolečinam in hoji v eni uri premagala četrtinko in ostala brez medalje, ampak se ne obremenjuje (lepše in slajše medalje PRESS)
Proga po mojem mnenju zelo težka. Ne samo zaradi dveh podvozov, ampak zaradi parih manjših vzpetinic, ki se pri 16 km zdijo kot gore. Svoje sta dodala še veter v Podutiku in vročina, tako da sem se tam od 5 km naprej pošteno trudil zlesti iz krize. Motivacijo je zbijal tudi nihajoč tempo, kilometrski tempo skakal med 3:50 in 4:35.
Glede organizacije nimam ravno velikih kritik. Mogoče je bil letos štart malo tišji, saj sem bil navajen bobnenja skupine Stroj. Okrepčevalnice so bile v mojem uporabljanju super založene, zmanjkalo ni ničesar, tako da sem za vodo vedno tudi zahvalil. Dvakrat sem namreč delal kot prostovoljec na okrepčevalnicah in mi je jasno kako je težko ustreč vsem tekačem, še posebej če se jih 200 naenkrat vsuje nate.
Posebna hvala tudi navijačem, ki so na zadnjem kilometru povzročili ravno tak adrenalinski šus, da je šlo pod 1:30. Sicer me poleg nog še danes boli levo uho, ker se je Bor drl z letalskimi decibeli. Škoda, da nismo tekli skupaj (Palmanova rekord PRESS)
Edino to, je kdo dobil sms z rezultatom?
Proga po mojem mnenju zelo težka. Ne samo zaradi dveh podvozov, ampak zaradi parih manjših vzpetinic, ki se pri 16 km zdijo kot gore. Svoje sta dodala še veter v Podutiku in vročina, tako da sem se tam od 5 km naprej pošteno trudil zlesti iz krize. Motivacijo je zbijal tudi nihajoč tempo, kilometrski tempo skakal med 3:50 in 4:35.
Glede organizacije nimam ravno velikih kritik. Mogoče je bil letos štart malo tišji, saj sem bil navajen bobnenja skupine Stroj. Okrepčevalnice so bile v mojem uporabljanju super založene, zmanjkalo ni ničesar, tako da sem za vodo vedno tudi zahvalil. Dvakrat sem namreč delal kot prostovoljec na okrepčevalnicah in mi je jasno kako je težko ustreč vsem tekačem, še posebej če se jih 200 naenkrat vsuje nate.
Posebna hvala tudi navijačem, ki so na zadnjem kilometru povzročili ravno tak adrenalinski šus, da je šlo pod 1:30. Sicer me poleg nog še danes boli levo uho, ker se je Bor drl z letalskimi decibeli. Škoda, da nismo tekli skupaj (Palmanova rekord PRESS)
Edino to, je kdo dobil sms z rezultatom?
- 25 Okt 2005, 11:54
#55203
Tudi jaz imam tile dve skrajnosti... Stavim, da je kriva postavitev
kilometerskih oznak!
SMS z rezultatom dobil eno minuto pred prihodom v cilj
(ura
na mobitelu eno minuto prehiteva)
MihaPR napisal/-a:...kilometrski tempo skakal med 3:50 in 4:35. ...Edino to, je kdo dobil sms z rezultatom?
Tudi jaz imam tile dve skrajnosti... Stavim, da je kriva postavitev
kilometerskih oznak!
SMS z rezultatom dobil eno minuto pred prihodom v cilj
(ura
na mobitelu eno minuto prehiteva)
Speed is SEX, distance is LOVE...
- 25 Okt 2005, 14:15
#55214
Saj ni druge, kot da še sam dodam nekaj nedeljskih prebliskov. 
Pravzaprav sploh nimam druge možnosti, ker me dva dni po dogodku, poleg obveznega musklfibra, še vedno spreletava srh navdušenja in očaranosti.
Je že tako, da me množične prireditve vedno malo začarajo, in če se spravim zraven kot aktivni udeleženec so občutki še bolj evforični. Na svojem seznamu sem tokrat odkljukal tretjo ljubljansko enaindvajsetko in prav toliko časa se opredeljujem kot rekreativni tekač. 
Vsako leto gre nekaj minut hitreje in predrzna misel me napeljuje na idejo o urci in petinštirideset
na prihodnjem ljubljanskem prstanu. Bomo videli; natančni meroslovci mi pravijo, da bom moral teči vsaj petnajst sekund hitreje na kilometer. 
Bemtiš, to se pa ne zdi tako veliko, da ne bi bilo mogoče. Bomo videli - malce rednosti in vse je mogoče, ali kot pravi Švejk: samo brez panike. 
Moj nedeljski bluz se je začel že skoraj ritualno. Najprej tradicionalno – druga testeninka (in kje so bili špageti vprašam ?) z mojo prisotnostjo, malce sobotnega žura pri kolegu „zdajžetridesetletniku“ 
, pa pozni začetek spanca, ki tako ali tako ni bil kakovosten, jutranje zgodnje vstajanje in obvezna kaka 
. Potem je seveda sledilo godrnjavo zajtrkovanje in odhod proti štartu. Že sobotna testetinka je nakazovala gnečo, ki se je v nedeljo zgolj potrdila. 
S tolpo smo se preroško srečali na tivolski promenadi in potem skupaj vstopili v gnečo. Ta nas je počasi, enega za enim izpljunila iz slačilnice v štartni boks. Odveč je poudarek o mnogih znancih
. Sem imel na trenutke občutek, da prav vsi tečejo. Očitno se je moja socialna mreža kar pošteno vklopila v tekaški trend. Vsi srednješolski žurerji, dragonsi, alpinisti, sostrčani in kar je še ostalih tolpašev smo se ob enajstih zapodili v dir. Seveda najprej po pločnikih in z nasmehom na ustih, kasneje vsak v svojem tempu in s peno na ustih, lagano sportski bi se reklo. Mimo štadiona ni šlo brez: ZELENO - BELI...., ampak je bilo nujno potrebno; prizorišču velikih zgodb, prizorišču prešpricanih ur je pač potrebno izkazati spoštovanje, vsej trenutni klavrnosti navkljub.Eh j..ga..kadar smo čustveni, smo čustveni.
Vseeno smo odtekli naprej. Tam nekje pred koseško tržnico sem dokončno vase spravil tisto sladkobo , poimenovano gel s pretečenim rokom uporabe. Še enkrat več se je pokazala preroškost, da kar ne ubija, krepi. Gel me je dobesedno katapultiral. Do zdaj še nikoli nisem tekel s takšno lahkoto. Kilometrov, ki so si sledili od oznake deset do osemnajst skoraj nisem opazil. Seveda sem kasneje pri živalskem vrtu plačal davek 
, saj so se začeli pojavljati krči, ki so bili zvesti spremljevalec do cilja, a bil sem že preblizu za malodušje. Vklopil sem pogon na trmo in začel slediti dvema »te-ef-ovcema«: najprej je bil inspiracija Žure 
, kasneje Gregorb s katerim sva tudi odšprintala tistih nekaj zadnjih metrov. Obema lokomotivama en velik tenks !!!!! Bomo prihodnjič poračunali v tekoči valuti !!!! Odveč je dvom o poštenih analizi. 
Ni bila niti kratka, niti jedrnata. Bila je baročno preobložena z vsemi mogočimi presežniki. Ampak, ker je bilo potrebno oditi domov, smo storili tudi ta korak. Natakarji pa v jok.
Seveda gre za preživetih enaindvajset zahvala simpatični dvojici spodbujevalk , ki sta navijali na vseh kritičnih točkah, zahvala gre tudi sparing dvojici s katerima sem preštel kar nekaj pripravljalnih metrov in seveda tudi vsem ostalim, ki bi jih moral omeniti, a bi postal pretirano osladen. Me ima, da bi kar zapel: ima nas 200 milijona......
HOWGH – govoril sem
p.s. o laufarci in mnoštvu znancev na testetinki bi moral pa napisati poseben esej...bemtiš veliko nas je...
Pravzaprav sploh nimam druge možnosti, ker me dva dni po dogodku, poleg obveznega musklfibra, še vedno spreletava srh navdušenja in očaranosti.
Je že tako, da me množične prireditve vedno malo začarajo, in če se spravim zraven kot aktivni udeleženec so občutki še bolj evforični. Na svojem seznamu sem tokrat odkljukal tretjo ljubljansko enaindvajsetko in prav toliko časa se opredeljujem kot rekreativni tekač.
Vsako leto gre nekaj minut hitreje in predrzna misel me napeljuje na idejo o urci in petinštirideset
na prihodnjem ljubljanskem prstanu. Bomo videli; natančni meroslovci mi pravijo, da bom moral teči vsaj petnajst sekund hitreje na kilometer. Bemtiš, to se pa ne zdi tako veliko, da ne bi bilo mogoče. Bomo videli - malce rednosti in vse je mogoče, ali kot pravi Švejk: samo brez panike.
Moj nedeljski bluz se je začel že skoraj ritualno. Najprej tradicionalno – druga testeninka
(in kje so bili špageti vprašam ?) z mojo prisotnostjo, malce sobotnega žura pri kolegu „zdajžetridesetletniku“ , pa pozni začetek spanca, ki tako ali tako ni bil kakovosten, jutranje zgodnje vstajanje in obvezna kaka . Potem je seveda sledilo godrnjavo zajtrkovanje in odhod proti štartu. Že sobotna testetinka je nakazovala gnečo, ki se je v nedeljo zgolj potrdila.
S tolpo smo se preroško srečali na tivolski promenadi in potem skupaj vstopili v gnečo. Ta nas je počasi, enega za enim izpljunila iz slačilnice v štartni boks. Odveč je poudarek o mnogih znancih
. Sem imel na trenutke občutek, da prav vsi tečejo. Očitno se je moja socialna mreža kar pošteno vklopila v tekaški trend. Vsi srednješolski žurerji, dragonsi, alpinisti, sostrčani in kar je še ostalih tolpašev smo se ob enajstih zapodili v dir. Seveda najprej po pločnikih in z nasmehom na ustih, kasneje vsak v svojem tempu in s peno na ustih, lagano sportski bi se reklo. Mimo štadiona ni šlo brez: ZELENO - BELI...., ampak je bilo nujno potrebno; prizorišču velikih zgodb, prizorišču prešpricanih ur je pač potrebno izkazati spoštovanje, vsej trenutni klavrnosti navkljub.Eh j..ga..kadar smo čustveni, smo čustveni.
Vseeno smo odtekli naprej. Tam nekje pred koseško tržnico sem dokončno vase spravil tisto sladkobo
, poimenovano gel s pretečenim rokom uporabe. Še enkrat več se je pokazala preroškost, da kar ne ubija, krepi. Gel me je dobesedno katapultiral. Do zdaj še nikoli nisem tekel s takšno lahkoto. Kilometrov, ki so si sledili od oznake deset do osemnajst skoraj nisem opazil. Seveda sem kasneje pri živalskem vrtu plačal davek , saj so se začeli pojavljati krči, ki so bili zvesti spremljevalec do cilja, a bil sem že preblizu za malodušje. Vklopil sem pogon na trmo in začel slediti dvema »te-ef-ovcema«: najprej je bil inspiracija Žure , kasneje Gregorb s katerim sva tudi odšprintala tistih nekaj zadnjih metrov. Obema lokomotivama en velik tenks !!!!! Bomo prihodnjič poračunali v tekoči valuti !!!! Odveč je dvom o poštenih analizi. Ni bila niti kratka, niti jedrnata. Bila je baročno preobložena z vsemi mogočimi presežniki. Ampak, ker je bilo potrebno oditi domov, smo storili tudi ta korak. Natakarji pa v jok.
Seveda gre za preživetih enaindvajset zahvala simpatični dvojici spodbujevalk , ki sta navijali na vseh kritičnih točkah, zahvala gre tudi sparing dvojici s katerima sem preštel kar nekaj pripravljalnih metrov in seveda tudi vsem ostalim, ki bi jih moral omeniti, a bi postal pretirano osladen. Me ima, da bi kar zapel: ima nas 200 milijona......
HOWGH – govoril sem
p.s. o laufarci in mnoštvu znancev na testetinki bi moral pa napisati poseben esej...bemtiš veliko nas je...
- 25 Okt 2005, 17:27
#55226
Prov lepo je brati občutke drugih, k tale maraton je bil pa res dobr organiziran, tko da pohvale organizatorjem tudi z moje strani...še tako naprej...
Glede samega teka pa takole...Sm reku da grem sprobat 42tko, pa poskušat pridt v cilj pod 3.30... Že na začetku sem prehitro štartal, tko da sm teku prvih 10 km okol 39min...potem sm sklenil, da zmanjšam ritem in poskušam šparati noge za naslednji krog...držal sem se ene skupince, vendar so bili zame prehitri in sem reku zdej je pa treba začet delat z glavo...Kmalu priteče mimo mene BALONČEK 3.10...sm reku evo probejmo držat...vse lepo in prav do 27km...potem pa noge...joooooooj...tempo sem začel zmanjševati in bil prisiljen teči zaradi bolečine v mišicah počasneje...kmalu so me začeli prehitevati, tako da me je BALONČEK 3.30 dohitel v 37km...zdej sm pa reku da tole pa morm stisnt, drgač... in glej ga zlomka, prime me krč v levo nogo in tako sem lahko samo še pomahal skupini balonček...joooooojjj...kmalu krč popusti in v zmernem tempu odtečem do cilja...konec je bil 3.34...
Po premisleku in refleksiji o samem teku sm ugotovil, da sm delal velike napake, ki pa jih bom na naslednjem maratonu poskušal odpraviti...
Pa lepo se mejte, pa še kej napište...
Aja
Glede samega teka pa takole...Sm reku da grem sprobat 42tko, pa poskušat pridt v cilj pod 3.30... Že na začetku sem prehitro štartal, tko da sm teku prvih 10 km okol 39min...potem sm sklenil, da zmanjšam ritem in poskušam šparati noge za naslednji krog...držal sem se ene skupince, vendar so bili zame prehitri in sem reku zdej je pa treba začet delat z glavo...Kmalu priteče mimo mene BALONČEK 3.10...sm reku evo probejmo držat...vse lepo in prav do 27km...potem pa noge...joooooooj...tempo sem začel zmanjševati in bil prisiljen teči zaradi bolečine v mišicah počasneje...kmalu so me začeli prehitevati, tako da me je BALONČEK 3.30 dohitel v 37km...zdej sm pa reku da tole pa morm stisnt, drgač...
in glej ga zlomka, prime me krč v levo nogo in tako sem lahko samo še pomahal skupini balonček...joooooojjj...kmalu krč popusti in v zmernem tempu odtečem do cilja...konec je bil 3.34...
Po premisleku in refleksiji o samem teku sm ugotovil, da sm delal velike napake, ki pa jih bom na naslednjem maratonu poskušal odpraviti...
Pa lepo se mejte, pa še kej napište...
Aja
VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA