Ženske bi res morale voditi svet, kajti tam, kjer so one glavne,
je situacija res prisrčna, prijazna in polna dobre volje in razpoloženja. Take občutke sem imel na včerajšnjem teku žensk v Tivoliju. Veselo vzdušje na startu, sproščenost med tekom in veselo zadoščenje na cilju je prevladovalo okoli tekaških terenov.
Moški primerki smo imeli enkratno priložnost, da kot redarji na stezi usmerjamo ženske in jim kažemo pravo pot, čeprav je v realnem življenju ravno obratno, kjer smo moški brez žensk bolj slepe kure kot pa iznajdljivi mačoti.
Seveda se je to zgodilo samo na tekaški preizkušnji. Tej vlogi primerno smo bili tudi oblečeni v rdeče majice s hudičkom na njej, da bi s tem pokazali vsaj malo avtoritete.
Z rdečo majico smo bili res pravi Red-Arji, kot se temu strokovno in profesionalno reče. Res enkraten pogled je bil na startu in neposredno po njem, (kot redar takoj na začetku steze sem imel možnost dobrega razgleda) na navdušen šopek žensk, ki so tekle po stezah Tivolija. Redarji na drugih točkah so imeli še boljši razgled, ko se je šopek razpotegnil v posamezne rožice in so jih nepretrgano lahko opazovali in usmerjali. Ostalo nam ni nič drugega, kot da svoje navdušenje izkažemo tako, da bodrimo tekačice in jim izrekamo priznanje, ki so ga bile zasluženo deležne.
Še več se je zgodilo, tudi one so bile navdušene nad redarji in so to tudi prijazno pokazale in nam povedale. Naš moški Red-Ar ego je s tem še zrasel, kar je še en dokaz, da brez ženske pomoči pri moškem ne zrase nič kaj omembe vrednega.
Na cilju so bile zadovoljne tako predstavnice nežnega spola, ki so tekle, kot vražji Red-Arji, ki so svoj posel tudi zadovoljivo opravili, vsaj tako je bilo slišati iz pohval, ki smo jih željno sprejemali.
Kdo pa ne dvigne glave in ponosa, če ga pohvalijo res simpatične in postavne mladenke in žene, ko smo se vsi skupaj vrnili na izhodiščno mesto.
Lepo popoldne smo preživeli v Tivoliju, sklenili spet nekaj novih poznanstev, spoznali mnogo simpatičnih članic foruma, s prekaljenimi članicami pa smo opravili analizo v legendarni Piramidi.
Mislim, da je ideja o teku žensk z moškimi redarji enkratna in zasluži, da bi postala tradicionalna, še posebno, ker sem imel občutek, da je tudi nežnejšemu spolu všeč.
Vsekakor gre velika zasluga za organizacijo našemu prijatelju Kalčku, pa tudi TF ni brez zaslug.
Na koncu smo poslali še podpise v podporo Filipidu, ki čaka v bolnici na presaditev kostnega mozga. Verjamem, da mu bo podpora udeleženk in udeležencev iz ženskega teka pomagala premagati bolezen. Pika na i pa je bila podelitev nagrad tekačicam, ki si ne zaslužijo samo nagrade, ampak prisrčen stisk roke in aplavz zaradi prijetnega vzdušja na teku, ki so ga ustvarile.
Moje mišljenje je, ta je treba tek ponovno organizirati, ni treba, da šele naslednje leto, lahko tudi prej. Zakaj pa ne bi bilo več takih prisrčnih tekaških druženj v sezoni.
Red-Ar na prvem ovinku
Očitno tudi v Ljubljani "brdima nikad kraja"! Seveda sem bila vsako minuto bolj prepričana, da sem nora, če se odločim za 8 km progo. 
Jest namrec ne tecem skoraj nic, ampak se vedno zacenjam...sem pa se kr aktivna pri drugih sportih, vendar je to za tek skoraj nerelevantno, ker je to cist ena posebna oblika gibanja in upam, da mi bo prisla v kri, tko kot je vam 
