In seveda je tu tudi obljubljen opis poti in vse ostalo, kar je Marko strnil v epizodo, sledijo še slike
IN SREČA JE, DA JE PRED MANO POT IN TO, DA SLAST JE V TEM, DA GREM
NA 2. KOLESARSKI MARATON SPROSTITVE IN ZDRAVJA
Po enomesečnih intenzivnih pripravah je šlo vse v to smer, da stvar steče. Med priprave je sodilo:
-iskanje avtomobila za spremstvo;
- iskanje spremljevalca za v avto;
-priprava družine na sodelovanje;
-iskanje sodelavcev (sponzorjev) za lažjo izvedbo;
-prepričevanje oziroma slučajno srečanje kolesarskega sopotnika;
.medijsko sodelovanje z Radiem Capris in Radiem Koper;
-spletno sodelovanje z Društvom za zdravo življenje;
-moje kolesarske priprave.
6.6.2004, NEDELJA( 1.dan)
Trije člani, Iztok, Riki in jaz smo se ob 8.00 zbrali pri nas doma, v Pahorjevi ulici 10. Prvi dan smo vzeli zlahka, ker naj bi bila najkrajša dnevna kilometraža maratona. Tako sem ob 9.00 pozdravil svojo družino – začel se je 2. Kolesarski maraton sprostitve in zdravja po primorski. Štartali smo trije korajžni: Riki v avtomobilu in midva z Iztokom na kolesih. Vladota smo kasneje pobrali na Krasu.
Pot nas je vodila skozi Bertoke, Rižano do vzpona na Krnico in Črni kal ter naprej do Petrinj. To prvo vzponsko preizkušnjo sva z Iztokom odlično prestala. Da o tem, kako je Riki z lahka prenesel vzpon, sploh ne govorimo!Saj se je polna TOYOTA COROLLA VERSO D4-D odlično ponašala na cesti.
Tudi vreme je bilo odlično: delno oblačno s soncem le za vzorec.
Po Klancu sva vozila po opuščeni železniško poti, ki je nekoč peljala iz Trsta – kolovoz. Nadaljevala sva po asfaltni cesto skozi Krvavi potok vse do Vrhpolj, kjer sva imela prvi postanek in pregled kolesarskih kart. Pomagali so nam Riki in domačini. Pot nas je naprej vodila po skoraj najkrajši poti čez Kras.
Na Kraškem robu smo imeli razgled proti morju. Proti Divači, Vremščici, Nanosu in Vipavski dolini so se nama odstirali nam neznani razgledi. Razgled je še posebej prišel do izraza na poti čez Vrhe. Vendar naju je pot čez Kras kljub vsemu malo presenetila. Imela sva kar nekaj kolovoznih vzponov na tamkajšnje griče. Naju so bodrili in polnili z energijo cvetoči travniki, vrhovi z razgledi in adrenalinski spusti po kolovozih. Pri spustih je moral Iztok paziti, da ne izgubi prtljažnika in torbe s fotoaparatoma, saj sta mu popustila vijaka in nosilec.
Po dobri polovici poti so se nam okrog 16.00 prilegli Mlinotestovi sojini rezanci z omako. Pripravil jih je sopotnik in kuhar Riki. Po dobrem kosilu nam je počitek v travi dobro del. Tako približno smo odpravili vsak dan.
Okrog 17.00 sva z Iztokom krenila naprej. Pot naju je vodila skozi Bogo, do Štjaka (predvsem po kolovozu), kjer nisva našla desnega odcepa na Trebižane. Odšla sva naprej do vasi Selo, kjer je bila na mapi vrisana druga pot za ta kraj. Zavila sva na to pot. Po kolovozu med njivami, vendar se je le-ta po spustu izgubila v gozd. Tu sva opazila vse ostanke stare, dobre ceste: škarpe in cestne robnike. Samo kaj! Cesta je bila pozabljena od ljudi in Boga, edino gozd jo je sprejel.
Tako sva si nekaj časa pot utirala skozi gozd, robido, nizko rastje in podrta drevesa.
Ugotovila sva, da tako ne prideva nikamor. Tako sva se peš začela spuščati direktno v dolino. Čez dobro uro sva s prečkanjem potoka Branica končno prišla do Trebižanov. Na tem delu poti sva izgubila veliko dragocenega časa.
Vzpela sva se proti Erzelju, kjer se nama je večino poti končno obrnilo navzdol, skozi Dolenje in vse do Ajdovščine. Tu smo vsi skupaj z Vladotom Krivcem vred(kolesarski in avtomobiliski del ekipe), okrog 19.00, naredili postanek pri ženinih sorodnikih. Postregli so nas zelo lepo. Na žalost se z Iztokom nisva mogla veliko zadržati, saj naju je čakal dol vzpon : Ajdovščina- -Predmeja-Lokve.
Na Predmejo sva prispela po mogočni cesti, vklesani v skale, tudi s tuneli, po 21. uri. Bila sva zelo izčrpana. Razmišljala sva o tem, da nama je za prvi dan dovolj. Ker naju je zanimalo, kaj počneta Riki in Vlado, sva ju poklicala. In veste kaj? Še vedno sta bila na obisku v Ajdovščini in se pustila razvajati! Po ugotovitvi, da bi ju morala preveč časa čakati in da bi drugi dan začela kolesariti iz Predmeje, me je začel Iztok vzpodbujati, da kreneva dalje. Z vžganima lučema sva krenila na makadamsko, gozdno cesto proti Lokvam. Ko sva bila že na koncu z močmi, naju je Riki dohitel in naju oskrbel s pijačo in prigrizkom. Po makadamskemu spustu smo končno prispeli v Lokve ob 22.35. Z Iztokom sva si čestitala za tako vztrajnost.
V domači hiši nas je počakal Vlado s toplo vodo, hrano in posteljo. Drugo nisva čisto nič potrebovala.
PODATKI I. DNE PO ŠTEVCU:
-prekolesarjena razdalja: 113,5 km;
-kolesarila sva 8 ur in 20 minut;
-povprečna hitrost 13,4 km/h;
-skupni vzpon 2904 m ;
-štart ob 9.00 in cilj ob 22.35
Zelo naporen dan je bil za nama, zato sva morala sproti nadomeščati tekočino in energijo s hrano. Tekočino sem nadomeščal z izotoničnimi napitki (ISOSTAR, SPRINT), s krepilnimi napitki (sok+voda+suhi pivski kvas in med) in z vodo (predvsem izvirno) ter mlekom.
Energijo in z njo predvsem beljakovine pa sem nadomeščal s kosmiči, bananami in ostalim sadjem (za odpornost), polnozrnatim kruhom iz Pekarne Grosuplje, polnozrnatimi testeninami in Mlinotesta, s čokolado, oreščki, medom, marmelado in sirom.
Blagovno znamko sem omenil zato, da boste lažje iskali preizkušeno kvalitetno živilo za dolgotrajni napor rekreativcev. Priznam, da sem jim za darovana živila zelo hvaležen. Približno s tem smo se prehranjevali vsak dan.
7.6.2004,PONEDELJEK ( 2.dan)
Tega dne nisva podcenjevala in sva na pot krenila malo bolj zgodaj – ob 8.30. V sončnem in hladnem jutru sva kolesarila po makadamu v spustu do Čepovana. Po krasni čepovanski dolini, ki je lepo obdelana s pašniki in njivami,obdanimi z gozdovi v bregu, sva se počasi vzpenjala do Vrat. Tu naju je čakal še en prijeten makadamski spust do Mosta na Soči.
Po tistih dveh makadamskih, je bil ta dan predvsem v znamenju asvaltiranih cest-predvsem stranskih. Tako sva se morala odločiti, saj drugače ne bi prišla pred nočjo do cilja.
Ob akumulacijskem jezeru sva nadaljevala skozi Volče do Tolmina. Od tu pa po stari cesti, skozi več vasic,po levem bregu reke Soče, ki skupaj ustvarjajo zelo slikovito pokrajino, pa vse do Kobarida. Od tu do Bovca in Loga pod Mangartom sva šla po glavni cesti, ker bi nam kolesarska pot do Bovca vzela preveč časa ( za nazaj sva obredla ). V Bovcu sva bila okrog 13.00 in v Logu pod Mangartom ob cca. 15.00.
Ta dan sva na poti srečala veverice, dva modrasa, jastrebe, razne druge ptice in kot posebnost smrdokavro. V naravi se zavedam, da sem gost. zato sem še bolj pozoren na živali in rastline. Enkrat se mi je že zgodilo, da sem letel čez kolo zaradi črnice (bolj zaradi sebe). Kača je šla svojo pot, jaz pa sem se ujel in sem tekel naprej.
Končno sva se z Iztokom začela vzpenjati proti Mangartskemu sedlu. Ko sem primerjal to okolje s tistim, pred usodnim plazom, mi je bilo hudo opazovati, kaj vse je plaz uničil in spremenil.
Od Loga do Strmca in še precej naprej, je pokrajina zelo spremenjena. Po odcepu za »sedlo« naju je tabla opozorila, da greva naprej na lastno odgovornost. Temu primerno je bila tudi cesta neočiščena (polno je bilo kamenja, vejevja, listja in celo snega. Kljub temu sva uživala v čudovitih razgledih proti dolini in vršacem. Prvič se mi je zgodilo, da me je pri kolesarjenju ustavil sneg na cesti,na nadmorski višini 1680 m (cca.400 m pod vrhom sedla). Tu sva se z Iztokom kepala in fotografirala. Nato sva se lačna spustila v dolino na »pašto«, ki sta jo pripravljala Vlado in Riki. Kosilo in hkrati večerja je bila kar v naravi po Mangartom. Po krajšem počitku smo se vsi skupaj (nekateri z avtomobilom, drugi s kolesom) vrnili do Bovca. Med potjo smo se ustavili pri trdnjavi Kluže, kjer sem z veseljem ugotovil, da so obnovili tudi njeno notranjost. Menda jo koristno uporabljajo. Zdela se mi je tako mogočna in lepa.
V Bovec sva prišla ob 19.20. Tam so naj pričakale Iztokove znanke, katere so nas tisto noč tudi gostile.
PODATKI II. DNE PO ŠTEVCU:
-prekolesarjena razdalja 115,7 km;
-kolesarila sva 6 ur in 36 minut;
-povprečna hitrost 17,5 km/h;
-skupni vzpon 2064 m;
-skupni spust 2537 m;
-štart ob 8.30 in cilj ob 19.20.
8.6.2004,TOREK (III.dan)
V Bovcu smo bili v gosteh in zato se je bilo težko zgodaj odpravit.Krenila sva na pot šele ob 9 uri.Ta nas je peljala do Čezsoče.Tu naju je čakala pot ,ki sva jo 2.dan izpustila.To je pot po levem bregu reke Soče- Čezsoča ,Log Čezsoški in Trnovo ob Soči.Pot je prekrasna makadamska, kolovozna in gozdna ,ki se zliva v sožitju s Sočo.Nato sva prispela v Kobarid,kjer sva se oskrbela s sirom in čokolado.Kar malo žal mi je bilo ,da sem tako hitro zapuščal te kraje obdane z gorami.
Od tu dalje sva se začela vzpenjati iz Idrskega na Livek.Bil je vroč sončen dan.Na izvirih sva se dobesedno tankala z vodo.
Najprej sva prišla do Livških Raven, kjer se nekje začne krasna razgledna pot po Kolovratu.Z ene strani na Kobarid in Tolmin z vsem goratim zaledjem.Zdruge strani pa se pogled rasteza na Benečijo (Beneško Slovenijo).Pot preide na makadam ,ki ima svoj čar, ker je precej odmaknjena od civilizacije.Čeprav se je videlo po cestni arhitekturi,da je bila to včasih važna prometna povezava,je to sedaj raj za kolesarje in izletnike.Skozi Kambreško sva šla na Kanalski Kolovrat in skozi Lig naprej po razgledni poti.Začela sva se po makadamu spuščati proti Goriškim Brdom . Tam sta naju malo naprej od Gonjačev ,pri Mejniku,kjer je razgledni spomenik (stolp) čakala Vlado in Riki s kosilom .Se ve ,testenine.Leže sva pretegnila noge .S stolpa se vidi več ali manj cela Goriška Brda z griči.
Nadaljujeva kolesarjenje skozi Kojsko, Podsabotin in vse do Solkana.Tu se je začel vzpon proti Ravnici, Trnovem ,skozi Trnovski gozd do Lokve.Z razgledi na solkanska mostova ,Solkan ,na Sv. Goro in na prelepo naravo,ki naju je obkrožala.Sredi vzpona naju je za 10 minut zmotil edini dež na poti.
Na Lokve v domačo Krivčevo hišo ,na nmv.947 prideva ob 20uri in 11 min.Tu sta naju že pričakovala Riki in Vlado. 1
PODATKI III. DNE PO ŠTEVCU:
-prekoplesarjena razdalja je bila 108,1 km;
-povprečna hitrost je bila 15,2 km/ h;
-skupni vzpon 2495 m;
-Skupni spust 2035 m ;
-štart ob 9 uri in cilj ob 20,11 .
9.6.2004,SREDA (IV. Dan )
Zadnji dan sva se še najbolj zgodaj odpravila na kolo, ob 8 uri in 15 min.Verjetno zato ker naju je vleklo proti domu.
Skozi gozd sva se najprej podala navkreber.Užival sem v tej lepi cesti ,ker je zaradi nočne vožnje prvega dne nisem mogel.Nato se je cesta prevagala v spust.Ta užitek sva do Predmeje in Lokavca prekinjala samo za fotografiranje.
Nadaljevala sva skozi Ajdovščino, Vipavo in Podnanos.Tu sva zavila levo proti Vrapčem.S tem sva puščala lepo vipavsko dolino za sabo.
V Senožečah sva se odcepila na prijetne stranske ceste,ki so naju pripeljale mimo Vremščice.Predvsem mi je bil všeč dolg ,raven makadamski spust,ki naju je vodil skoraj po celi dolžini Vremščice.Prideva do Zavrhka,kjer se začneva dvigati proti Brkinom.Skozi Barko doseževa vrh v Artvižah, kjer naju čaka ostala ekipa s kosilom.Kaj bi midva z Iztokom, brez Rikija in Vladota ?Težka bi nama predla.Po počitku sva krenila naprej do Hrpelj.Komaj sva čakala da prideva domov.Zato sva krenila do Kozine ,Klanca in nato po isti poti,ki nas je prvi dan pripeljala navzgor.
Po štirih dnevih kolesarjenja sem bil prijetno presenečen nad kolesom CULT.Zelo dobro se je obnesel na vseh terenih.
Lepo se je odpraviti na pot. Še lepše se je vrniti domov.Doma nas je lepo pričakala Mateja (žena) z otroci.Naročil sem ji da jim (ekipi) pripravi narezek ,ker so se z mano brezmesno prehranjevali.Bili so prijetno presenečeni.
Mi smo si v samoorganizaciji privoščili gibanje.Vsak od nas je polnoleten in je na pot odšel na lastno odgovornost.
Bralcem želim, da si tudi v lastni režiji privoščijo urico ,dopoldne, popoldne, dan ali teden gibanja. Srečno. Trudil se bom , da bo to kolesarjenje po primorski postalo tradicionalno.Zato tistim ,ki vas je navdihnilo, svetujem ,da se srečamo, ker drugo leto gremo spet.
Če ste zainteresirani za predavanja z diapozitivi, bi vas prosil , da se odzovete s komentarji.
PODATKI IV. DNE PO ŠTEVCU:
-prekolesarjena razdalja je bila 113,7 km ;
-kolesarila sva 6 ur in 10 min. ;
-povprečna hitrost je bila 18.4 km/ h ;
-skupni vzpon 1545m ;
-skupni spust 2428 m ;
-štart ob 8 uri in 15 min. in cilj ob 18 uri 42 min.
SKUPNI PODATKI VSEH 4 DNI KOLESARJENJA:
-razdalja 451 km ;
-vzpona 9007m ;
-spusta nimamo, ker ga prvi dan nismo zapisali;
-kolesarila sva 28 ur in 12 min.
Sodelavci oziroma sponzorji za lažjo izvedbo maratona so bili:
-JEREB AVTO CENTER-TOYOTA (posodili so avtomobil COROLLA VERSO D4-D);
-VIZIJA SPORT LOGATEC (posodili so kolo CULT-NEW EVOLUTION XT);
-AGRAGIA KOPER;
-CITY PARK;
-ARTEX;
-MOBITEL, P.E. KOPER;
-PROAVTO KOPER;
-RADIO CAPRIS;
-RADIO KOPER;
-DRUŠTVO ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE;
-SUPERMARKET MERCATOR IZ LUCIJE :-MLINOTEST,
-PEKARNA GROSUPLJE;
-PIVOVARNA LAŠKO.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sodelujočim.
Prav tako se zahvaljujem družini za sodelovanje in ker so mi stali ob strani.
Zahvaljujem se tudi za prijetno družbo in pomoč Rikiju Bagu, Vladu Krivcu in Iztoku.
Tako smo sestavili ekipo dveh mož v avtomobilu in dveh mož na dveh kolesih.
Pa lepo pozdravljeni
Marko Drole
