- 12 Jul 2009, 22:46
#190140
Bled ... Bled ... Bled ...
Bled ima pri meni posebno mesto.
Niti ne vem zakaj, kako ... a nekako ga nosim v srcu že dolgo časa. Prišlo je čisto spontano s heca ... mogoče celo malo bolj zares kot iz heca.
Nekega dne, razočarana nad ljubeznijo, razočarana nad moškimi na sploh, sem glasno zabrusila "tisti, ki me bo odpeljal na Bled, bo pravi" ...
Malo za šalo, malo zares ...
Pa vseeno ljubezen do Bleda je ostala ... res sem spoznala krasnega fanta, res me je odpeljal na Bled ... pa to še ni bilo vse ...
Naveličal se je mojih jamranj in ne samozavestnih izpadov ... naveličal se je mojih samotnih tekov in čisto nehote povzročil konec moje fobije "tečt s komerkoli".
Nekega dne mi je v roke porinil neko revijo, verjetno je bil Polet .. notri je bil članek Helene Žigon. Pisala je o svojih občutkih, tekih, članek me je očaral ... očarala me je "super babica" pa sem odložila revijo in zamahnila z roko ... češ, to ni za mene!
Čas je tekel dalje ... in spet mi je nekako prišla pod roke tista ista revija v kateri je bila tudi reklama za tek okoli Blejskega jezera ... in nagovarjal me je naj grem ...
Saj je samo 6km... pa saj tečeš že dolgo ... pa saj ne bo tako hudo ... pa probaj, kaj te briga ... ni mi dalo miru ... pa še na Bledu ...
Huh tako krasen prostor ... ampak tisti krog ... tisti krog je takooooo dolg.
Pa me je vseeno vleklo. In tri leta nazaj sem se dejansko znašla na svojem prvem organiziranem teku - na Bledu!
Kako je potekal ta tek, sem že nekajkrat napisala ... morda zapis enkrat skopiram še sem ... ali pa tudi ne... ampak led je bil prebit.
Bled številka dve se je zgodil drugače pa vendarle ravno tako "prelomno" kot prvič.
Že dlje časa sodelujem na enem forumu o zdravi prehrani, načinu prehranjevanje. S časoma sem spoznala ogromno krasnih žensk, ki sem jih počasi ... mic po mic okužila s športom, tekom ... in Bled številka 2 je potekal v njihovi družbi. Krasno jih je bilo "popeljat do zmage" svojega prvega organiziranega teka in resnično smo se imele krasno ...
Zakaj pa je bil ta Bled št.2 zame pomemben, odločilen???
Zato, ker me vedno poleti zmanjka ... vedno nekam odplavam ... prevroče mi je za tečt, težko prenašam vročino ... skrijem se v svojo mišjo luknjo in jem pice, nabiram kilograme, ki sem jih pridno topila vso zimo ... in Bled št.2 me je spet povlekel nazaj ... nazaj iz "poletja" ...
Nisem hotela it, niti prijavila se nisem ... potem pa sem se v zadnjem trenutku premislila in šla ... neprijavljena ... pa vendar nekako se ne spodobi, da "projekrni vodja" ne gre speljat projekta ... da idejni vodja nekako "obsedi" ... ljudje računajo nate, naslanjajo se nate ... predstavljaš jim motivacijo ... in tako sem šla.
Najprej na probo in bodrenje z eno izmed sotekačic, ki se ji je ravno tako zdelo, da nima dovolj volje, moči, kilometrine ....
In nato prelomni Bled št.2 ... po njem sem spet stekla ... in dajensko še vedno tečem. S kakšno krajšo "pavzo", ampak tokrat lahko rečem, da redno tečem že vse od takrat ... od tistega Bleda.
In sedaj nočna 10-ka ...
O njej sem razmišljala že takrat, ko je bila 2. na sporedu ... pa nisem imela "jajc" .. prepričana sem bila, da nisem sposobna pretečt 10km ... da bom kdaj dejansko tekla na njej, se mi tudi ni sanjalo ... pa sem ... gre pač le za Bled ...
Bled št.3.
Tri je moja številka in temu primerno se je vse skupaj tudi odvijalo.
Šli smo že kar zgodaj, odlična zasedba. Malo se je bilo treba zorganizirat glede prevoza, ker je Dalibor še delal ... pa smo rešili. Mojca me je prišla iskat, da mi ni bilo potrebno puščat še enega avta v Ljubljani ... odšli sva do Macice, kjer sva si ogledali njeni princeski in nato smo hitro odrinili proti Bledu ... Arabo nas je namreč že čakal na kavi ...
Dan je bil prekrasen ... kavica v dobri družbi je bila kot naročena, celo zelooo dobra je bila ... in padla je ideja, da gremo PEŠ po štartne številke ... z Macico sva se temu primerno obuli. Naredili smo ovinek in Arabo The Gentleman nam je izboril kočijo ... ja, s kočijo smo se pripeljali in odpeljali do štartnih številk. Bilo je posebno, fantastično ... polno smeha in iskric v očeh.
Potem presenečenje na prevzemu.... meni neznana oseba, me je spoznala ... želela sem ugotovit katera številka je moja ... in tip me pogleda in reče ... aha evo ... Barbara Novak ... saj vem kdo si ... enako se je zgodilo macici, kar gledali in stali sva ... občutek pa je bil krasen. Hvala!
Čas je mineval kot za stavo, čisto prehitro ...
Odšli smo med "gorjane", kjer je bil to noč naš dom. Prekrasna okolica, sobe lepe, urejene ... ljudje prijazni ... spokojna tišina ... fantazija.
Poklepetali smo, se preoblekli in nadaljevali pot ... do hrane.
Ob jezeru je čas mineval še hitreje... TF prijatelji, beseda, dve, tri in že smo zmrznjeni čakali na štart ... gneča, smeh in solze ...
Bilo je krasno še preden se je začelo. Prekrasno!
Štartali smo ... nekaj nas je gnalo in meni se je zdelo, da letim ... vsi smo bili skupaj, vsi smo bili hitri... nekateri so jo mahnili naprej ... drugi smo ostali skupaj ... počasi smo se "raztepli", a smo bili vseeno kar blizu. Prijela sem se Jane in praktično sva se preganjali do konca ...
Tek je bil fantastičen, poln pospeševanj, prehitevanj ... zavezovanj vezalk, odstranjevanje odsevnikov ... dvigovanje nog zaradi lukenj, korenin ... skoraj bi poletela čez stožec ... pa mi je uspelo odmotat... bilo je res super ... krasno, letelo je... enkrat je vlekla ena, drugič druga in prepričana sem, da nobena nebi mogla več bolje hitreje ... Vse skupaj je bil samo ego ... da jez pa ne bom popustila ... in ona ravno tako ne ... in sva šli. Fantazija ... Ciljni šprint, moči je bilo še dovolj in prehitevali sva celo v cilju ... že vidim cilj, ko mimo mene smukne Dalibor ...
Oh ... takšne šprinte kot jih imajo pa fuzbalerji je pa res lepo videt ... vesela sem ga bila, vesela zanj in zame ... in za Jano ...
Krasno je bilo ... in štoparica se je ustavila malo čez 58minut, kar je zame fantastično. Vesela sem in zadovoljna, da je šlo pod uro!
Preoblekli smo se in šli poslušat The 80's Bend ... bili so super! Zelo usklajeni, krasni glasovi, karizma, občutek .... da nebi bilo tako mrzlo bi ostali ZAVEDNO
Počasi smo se pospravili na Gorje in po vročem tušu popadali drug za drugim...
Zjutraj pa vstali polni elana, energije v prelep krasen sončen dan ... po obilnem zajtrku, domačem čaju in kavi smo se odločili, da malo užijemo lepoto narave in obsedeli kar "doma" ... raztegnili smo si ležalnike, dečki so prinašali pivo ... v modrčkih smo ležali na ležalnikih in uživali na sončku.
Veliko smo se smejali, veliko analizirali, veliko planirali za naprej in se tako navezali, da smo se na koncu kar težko ločili in odšli vsak svojo pot ... žal sem šele doma videla sms- sporočila in povabila še na "vmesno-pumpa-kavo" ... pa bomo nadoknadili.
Domov smo prišli pozno, nekje ob pol sedmih zvečer ... ožgani od sonca, nekateri tudi od alkohola ... pa vseeno s srečo, radostjo, veseljem v srcu ...
Bled št. 3 je spet pustil globok spomin, lepo zgodbico, pomemben list v mojem življenju.
Hvala vsem za prekrasno družbo, za veliko smeha, nasvetov, življenjskih modrosti in preprostih pogledov, stiskov roke ... ki ti ogrejejo srce.
Lepo je vedeti, da so ljudje ...
.... in so prijatelji!
Pa ne kar eni, so TF prijatelji
.... čez 14dni je spet Bled, tokrat Poletov ... in ta mi ne leži na duši ... čez dober mesec pa je še en ... spet tisti srčni, Bled št.4
In vem, spet bo poseben in fantastičen!
... spet bo samo moj
... pravijo, da ni lepote brez trnja