Voila, moja prva nočna 10ka, ter hiter pogled nazaj, lani ob tem času sem začela malce bolj resno teči, sicer točno leto nazaj s pošteno olupljeno nogo, ker je dan prej moj bicikel imel bližnje srečanje z robnikom in posledično kandelabrom na Šmartinki. Ma, nič ne de, samo navijat zaradi tega nisem prišla.
Letos pač je kot je, moja malenkost je sicer rekla, da bo namesto teka zganjala prostovoljstvo, pa je MatjazV prišel noter in potem se je začelo cincanje, ker sva s sestro naredili že pošteno peš kilometrino preden se je vse skupaj sploh začelo. Ampak... pa ja nisem prišla na Bled penzjonizma zganjat. Zob smo zadeli s painkillerji, se obuli in šli. Mojčica je bila zlata, sem že takoj iz nje izvlekla obljubo, da bo z mano peš tekla, in punca je besedo držala. Ker drugače bi se jaz skurila, prvih nekaj km sem bila že na najboljši poti, ko sem lovila "viteza z utripajočo ritko", s katerim sva prej imela nekaj čisto srednejveško obarvanih dvobojev (baje so bile to priprave za viteški turnir pred Predjamskim gradom). Norci, norci, norci, fuč sem bila preden sem štart sploh videla, tako je če greš s ta glasno TFjevsko bando okoli, no, saj vanjo tudi sama pašem. Aja, tekli sva z Mojco, lepo počasi, potem ko so norci končno odbezljali naprej, na roko sem dala praktično praznega Garmina, seveda je vmes crknil, pa kaj pol, nisem niti enkrat gor pogledala. Vmes je bilo sicer treba malce dozo kisika povečat in temu primerno hodit, ampak vse skupaj je šlo - precej lepše in bolj tekoče kot moja zadnja eskapada, ki se je zaključila v rešilcu. Tokrat sem ga videla samo od daleč. Napredek na celi črti.
Skratka, vitezi, čez vas ga ni. Tnx, že sama doborodošlica ja bila super, prideš in kar vedo, kdo si
, se v momentu počustiš kot doma, vzpodbujajo preko vse proge, opozarjajo na postojanko z vodo, sicer sem to malce narobe zastopila, ker sem direkt na lužo pikirala. Mojci hvala itak, upam, da je nosila malce lažje breme s sabo, ko sem ji povedala, da nimam namena skup pasti, pa ker je skoraj nadzirala frekvenco mojega dihanja, no, ona že ve. Pa seveda moji sestrci, s katero je prav fajn po svetu hodit, pa ker je pripravljena iste traparije zganjati kot jaz, očitno imava to že v genih. Ja, no, Dalibor, Ira, maca56 in seveda Arabo, norec je vmes še rikverc tekel, da nas je lahko pospravil v škatlico. No, Zdravko z nasmehom od enega ušesa do drugega, njegovi komentarji so itak za dol past. Stena in Razy sta itak poglavje zase, doživela sem tudi neoprensko modno revijo, sicer z napadom bele perjadi ni bilo letos nič.
No, drugo leto pridemo spet, še za kak dan več, če se bo dalo.