- 11 Okt 2009, 19:57
#201411
Ola, po tolkih tednih nepisanja, k sem bila tolku strašno bolana, da sem kmalu krepnla, sem se, (potem, ko me vsi gnjavijo, ma še najbolj pa uni Dolgan s Krasa, da za skozi buh, naj napišem nekaj, pa magari če se zmišljujem) odločila, da pa prav zares moram kej napisat.
Sploh pa moram napisat nekaj, če ne zaradi drugega, zaradi tega, da ne padem out...
No, ponoči ni prav nič kazalo, da bomo imeli prekrasen dan.
Še proti jutru je pri nas padalo kot iz škafa. Jej, jej, bo treba tudi kaj zimskega vzeti s sabo, saj, ko zabrije tam na vrhu, brrrrrrr.
No, z nabitimi potovalkami smo se odpravili proti Podnanosu, ravno takrat, ko je policija hitela za unim bedakom ( oziroma kokošjo), ki je peljala v nasprotno smer na AC. Ma, mislim, ej, kašna mona moraš bit, da greš lahko tako kontra... ej...
Po prijavi sem opazila, da se bo kljub slabi reklami za tek, udeležila teka kar lepa konkurenčna četica tekačev. Ma, ne, ne moja, jaz pravim bolj za moške, ne.
Sama kar nimam konkurence, saj sem, ko se četica razkroji na ta prve, ta srednje in ta zadnje, največkrat kar lepo sama... nekje vmes med ta srednjimi in ta zadnjimi... Ma sem dobra...
Sonček je že lepo grel, ko je možakar na štartu kar naenkrat zapiskal, da kar nismo vedeli, al samo preizkuša pišuko, al misli zares. Ker ni več trzal, smo rekli, ja najboljše, da gremo.
Moj ZZ- ič je potegnil kot da mu bo kaj zmanjkalo, tako da je po kilometru vodstva Mitja Kosoveljev najbrž že študiral, ma sam kej si misli ta čudak. Simon Aličev ga pa ima že itak prečitanega, da ve, da kaj hudega se pač ne more zgoditi.
No, sama grem po svojih najboljših močeh in kaj kmalu seveda se prične moje dihanje na polhno, tako da tudi tisti moški, ki mi tja do drugega sledijo,( a ne, ata Koširjev?), pospešijo pole hitro mimo mene, da pridejo čimprej do zraka, saj tam okoli mene pojem vsa zrak že jast.
Zdi se mi, da so mi metri kar hitro minevali, sploh glede na to, da sem šla po dolgem času tako, na polhno. Sem se kar malo bala, da me bo pobralo. Pa me ni.
Ko smo iz asfalta krenili na ta strmo pot, k je blo treba malo zagrizti v klanec, sem šla ko lord, ej... Vsi pred mano so mi napravili take lepe štengce, da sem se le lepo sprehodila po njih do vrha. Ma , kaku je fajn bit na repku...
V ta zadnjem kilometrčku sem se še lepo nasmejala foto ministru Stanetu, ki kar ne neha škljocat, ko grem mimo njega.
In glej strelo, namesto, da bi tekel, se je postavil prav na vrh ta strmega pred ciljem Mirko1 in tudi on škljocal. Po navodilih iz vabila na tek sem se naštimala, kot da nisem prav nič utrujena in mu poklonila še en nasmešek.
No, pa smo. Čas? 20 sekund slabši od lanskega. Zadovoljna?? Ma, seveda!!! Več kot zadovoljna, saj sem pa ja spet zmagala. Zdaj, une so šle pač bolj hitro, ma zmagala sem pa le.
Pašta je bila super, sem se je najedla že od otrok, štrudelček itak, pa grozdje in jabolka, ter čaj spet itak.
S Pudgarjem spijemo enga Šrota, ( pa še e..., pa še e...Pst!), se malo posončimo na prekrasnem sončku, počakamo na žreb nagrad, na podelitev in že je tu slovo. Za nekatere do torka, ker gremo na Kros Primorskih novic v Koper k pressministru Japlju, za druge pa do sobote, ko se še zadnjič za točke PN pomerite na teku pod Krn.
Zdaj pa moram čestitat vsem tekmovalcem, tistim na stopničkah še en bačo več, čestitat posebej unemu Dolganu s Krasa, k je dobil posebno priznanje kot možakar, ki je do sedaj tekel na vseh dvanajstih tekih na Nanos, prav tako tudi Pudgarju in vsem forumovcem, ki jih je bilo kar nekaj.
Ena forumovka mi je celo bron pobrala, ( jej, kaku sem jezna nanjo, ma sam kje se je dobila, da mi pride ogrozit mojo tekaško kariero...pa kaj, če je šla dve al tri minute boljše od mene, če je ne bi bilo, bi bil bron moj. Grrrr, kolk sem jezna.... zdaj bom pa dobila tolk tavžnt evrotu manj plače... grrrr) ( jej, moram vseglih napisat, da se sam hecam, da ne bo kdo mislil, da gre zares tako)
Ja, seveda moram napisat tudi to, da čestitam moji punci za bron, pa mojemu fantu za sedmo mesto, pa mojemu ZZ-ču za odlično tretje mesto. ( zdaj vem, zakaj sem imela mir ponoči...)
No, zdaj pravijo, da že predolgo težim gor na forumu, zato moram končat. Pa drugič še,...
Pa, pa !!!
>
. Je pa zelo nerodna in me noče poslušat, da bi morala na začetku manj pritiskat na gas in jo potem nekje po prvi 1/3 proge zmanjka. Se moram pohvalit, da sem to progo pretekel bolj turistično 
. To je bil moj prvi tek na Nanos in sem po pogovoru s starimi mački dobil občutek, da je precej zahtevna proga, pa sem jo vzel z rezrvo, preveč, tko da sem prišel na vrh spočit in pripravljen na ponovni tek celotne proge 
v Kobaridu...
