- 29 Apr 2015, 18:22
#337374
Za moj rojstni dan mi je Kairos 
namesto 
podaril izlet v Split.
Ampak v mislih ni imel
ali 
, pač pa ...
V Split sva prišla v petek zvečer, čas do maratona preživela ob druženju s Kairosovimi starimi prijatelji, obiskala sva lutkovno predstavo za otroke, se sprehajala po mestu, jedla sladoled, šla na kosilo v konobo, kjer je na oknu razstavljena knjižna nagrad kiklop hrvaškega pisatelja Renata Baretića za roman leta 2005 (Osmi poverjenik, priporočam!), dvignila sva številke in tako dalje ...
Polmaraton je bil v nedeljo. Kairos me je strašil, češ naj bom pripravljena na "marsikaj". Da bo na progo zapeljal kak avto, tovornjak ali kolesar, da bom morala cikcakati mimo sprehajalcev na rivi, ker da - to je Split, ne vedo tukaj, kaj je tekaška kultura. Ampak sploh ni bilo tako! Zapore cest so bile popolne, čeprav smo tekli samo po enem pasu, je bila na primer cesta zaprta v celoti. Ljudje so navijali, oddajanje garderobe je gladko potekalo, okrepčevalnice so bile, kot morajo biti, skratka, vse. Proga seveda ni bila preveč ravna, kot v nobenem obmorskem mestu ne more biti, tako da sem se je lotila dovolj spoštljivo in previdno. Je bila pa zelo lepa, start in cilj na rivi, vmes pa nekaj po mestu, krog po vojaškem pristanišču, kjer sem z zanimanjem opazovala vojaške ladje in navzoče mornarje, nato proti Poljudu, kjer smo en krog tekli prav po stadionu Hajduka (izgredov na tribunah tokrat ni bilo!), nato krog okrog Marjana in nazaj na rivo.
V cilju sem kar dolgo čakala Kairosa - seveda, ko pa je v cilj prišel le nekaj minut za mano in sem ravno v času njegovega prihoda v cilj prevzemala garderobo, potem pa sem ga čakala na napačnem mestu. A po drugi strani še dobro, kajti če bi se takoj našla, potem ne bi čakala podelitve in bi šele kasneje izvedela, da sem si prislužila medaljo za 3. mesto v kategoriji.
Tudi Kairos je tekel prepričljivo pod dvema urama in še bolje kot v Sežani!
Po teku sprehod do ribarnice, kar je pa že uvod v novo zgodbo.
namesto Ampak v mislih ni imel
V Split sva prišla v petek zvečer, čas do maratona preživela ob druženju s Kairosovimi starimi prijatelji, obiskala sva lutkovno predstavo za otroke, se sprehajala po mestu, jedla sladoled, šla na kosilo v konobo, kjer je na oknu razstavljena knjižna nagrad kiklop hrvaškega pisatelja Renata Baretića za roman leta 2005 (Osmi poverjenik, priporočam!), dvignila sva številke in tako dalje ...
Polmaraton je bil v nedeljo. Kairos me je strašil, češ naj bom pripravljena na "marsikaj". Da bo na progo zapeljal kak avto, tovornjak ali kolesar, da bom morala cikcakati mimo sprehajalcev na rivi, ker da - to je Split, ne vedo tukaj, kaj je tekaška kultura. Ampak sploh ni bilo tako! Zapore cest so bile popolne, čeprav smo tekli samo po enem pasu, je bila na primer cesta zaprta v celoti. Ljudje so navijali, oddajanje garderobe je gladko potekalo, okrepčevalnice so bile, kot morajo biti, skratka, vse. Proga seveda ni bila preveč ravna, kot v nobenem obmorskem mestu ne more biti, tako da sem se je lotila dovolj spoštljivo in previdno. Je bila pa zelo lepa, start in cilj na rivi, vmes pa nekaj po mestu, krog po vojaškem pristanišču, kjer sem z zanimanjem opazovala vojaške ladje in navzoče mornarje, nato proti Poljudu, kjer smo en krog tekli prav po stadionu Hajduka (izgredov na tribunah tokrat ni bilo!), nato krog okrog Marjana in nazaj na rivo.
V cilju sem kar dolgo čakala Kairosa - seveda, ko pa je v cilj prišel le nekaj minut za mano in sem ravno v času njegovega prihoda v cilj prevzemala garderobo, potem pa sem ga čakala na napačnem mestu. A po drugi strani še dobro, kajti če bi se takoj našla, potem ne bi čakala podelitve in bi šele kasneje izvedela, da sem si prislužila medaljo za 3. mesto v kategoriji.
Tudi Kairos je tekel prepričljivo pod dvema urama in še bolje kot v Sežani!
Po teku sprehod do ribarnice, kar je pa že uvod v novo zgodbo.
)