Evo, končno strnil vtise in omilil »muskelfiber«.
Sladkih 6 ostaja ena najboljših, vsekakor pa najbolj simpatična tekaška dogodivščina.
Vreme in tvoja zvesta družina, hvala vam za ves trud in dobro voljo, še posebej pa za vztrajnost, ki bo omogočila 10. jubilejno prireditev v naslednjem letu (hura).
Pa se vrnimo k 9. sladkim
Nekaj je že napisal Oranžni slon, ki je tokrat nastopal s svojim plemiškim nazivom Slavon Otto von Grozni ali nekaj podobnega, s katerim sva skupaj mlela progo (ona pa naju).
Sam sem bil na tej prireditvi že sedmič in se z veseljem vračam. Ne toliko zaradi lepote proge (ki ji nič na manjka), pač pa zaradi zgoraj napisanega in odlične družbe. Poleg tega uživam v tem, da me morajo favoriti vedno znova prehitevati, nekateri celo kakšno besedo navržejo vmes. Uživam v tem, da nekateri pridejo sem tudi hodit, kar je kompliment nam vsem. Uživam v tem, ko vidim v kakšni starosti se še da in to spodobno teči. Lepo je videti legende, ki so v svoji karieri končali več 100 km proge, ljudi, ki prvič pretečejo … pač tisto, kar so si zastavili. Uživam v tem, da imate majice TF (mene moja žal žuli, sicer bi jo ponosno nosil).
Tokrat sem imel trening s svojim veteran trojke partnerjem, ki sva družno krožila in krožila. Moram ga pohvaliti, ker je toleriral moje pivsko-prehranske muhe (pogosto ustavljanje) in mi skoraj do konca delal družbo.
Kaj čem glede svojega teka, užival sem ure in ure. Šlo je dva kroga manj kot zadnja leta ampak še vedno sem zelooo zadovoljen, saj na začetku poletja nisem imel ne razdalje ne hitrosti. Prvo je očitno že tu, glede drugega pa tudi bo, počasi. Zastavil sem si maraton, dosegel pa prek 50 km. Zadnja leta mi je postalo pomembno tudi to, da na koncu nisem kot cunja, kar je tudi uspelo. Tudi tradicionalen finiš z lovljenjem časa (tokrat zadnjih dveh krogov) je bil uspešen. Bravo vsi tekmovalci, ob tem bi čestital tudi sotrpinoma s katerim plavam pri Ribi - Speli* in Kairosu za odlična dosežka.
Žal letos zaradi osebnih večernih obveznosti nisem mogel ostati na morda najlepšem delu priredite – podelitvi diplom.
Testenine pa sem še utegnil pojesti (njam njam, zahvala tudi kuharicam) in jih poplakniti z radlerjem.
Ploskanje sotekmovalcem pa zopet naslednje leto.
Počasi se daleč pride, hitro pa še dlje.