- 14 Mar 2016, 21:01
#346289
Vztrajnostni tek na hipodromu Polena v Lenartu
Ponovno se je potrdilo, da je vremenska napoved samo informacija, kako se je potrebno obleči.
Tako se nas je v nedeljo 13. 3. 2016 ob 10-h na startu v Poleni na hipodromu v Lenartu v Slovenskih goricah postavilo na start 4-urnega teka okrog 40 neustrašnih.
Jaz sem zgledal še najbolj plah
postavil sem se na konec kolone, ki se je podala v dir in po nekaj krogih sem bil že pred vsemi …. vendar ne za dolgo 
Četica Maistrovih borcev je drvela po hipodromu, ni je ustavil ne dež ne veter, niti droben pesek, ki se je zajedal v obutev.
Podlaga je bila fantastično utrjena, peščena, vlažna in nežna.
Na skoraj vsakem krogu se mi je kdo pridružil na klepet in jo potem spet ucvrl naprej.
Ajp je bil najhitrejši »konj«, med »kobilicami« pa je bila na Hipodromu občudovanja vredna zmagovalna Maryet. Tisti veter, ki sem ga prej omenil, sem čutil v glavnem, kadar me je prehitevala.
Sam sem se odrezal bolj kot ranjeno žrebe, saj me leva peta še vedno fejst jebe (beseda uporabljena zaradi rime).
Po dobrih dveh urah kroženja me je Borc povabil na prigrizek, ki ga je po domači recepturi pripravil njegov sodelavec. Prav pasalo je malo domačih dobrot. Čeprav za kratek čas, sem se rahlo ohladil in ravno po tistem se je malo bolj uscalo. Začutil sem hlad po ledvicah in niti po pretečenem celem krogu se nisem ogrel. Skočim v boks na menjavo majic, skočim še v en drugi boks …. in počasi nazaj na konjske dirke.
V zadnji uri sem ubral svojo staro taktiko (to je sicer za temo pri polžkih
...), da sem vsak krog prehodil kakšnih 50 m, kajti menjava ritma zna kdaj tudi prav prit, če ne gre drugače. 
Organizator Maistrovega teka je skrbno beležil opravljene kroge, elektronski zajem podatkov je deloval brezhibno. Na monitorju se je izpisalo, da se je čas iztekel in nastopil je čas sreče.
Kot me je že večkrat kdo vprašal, kaj vidim v teh dolgih tekih, sem tudi tokrat začutil največjo srečo, ko je bilo konec teka.
Vroč tuš me je spravil k sebi, da sem lahko celo ploskal na podelitvi ob zaključku.
Tokrat je bil zaključek kar na pokritem delu na hipodromu. Startne številke smo vrnili organizatorju, za kar nas je nagradil še s srečelovom, z izvlečenjem naših številk.
Toliko na kratko, vsega dobrega se itak ne da povedat
Ponovno se je potrdilo, da je vremenska napoved samo informacija, kako se je potrebno obleči.
Tako se nas je v nedeljo 13. 3. 2016 ob 10-h na startu v Poleni na hipodromu v Lenartu v Slovenskih goricah postavilo na start 4-urnega teka okrog 40 neustrašnih.
Jaz sem zgledal še najbolj plah
postavil sem se na konec kolone, ki se je podala v dir in po nekaj krogih sem bil že pred vsemi …. vendar ne za dolgo Četica Maistrovih borcev je drvela po hipodromu, ni je ustavil ne dež ne veter, niti droben pesek, ki se je zajedal v obutev.
Podlaga je bila fantastično utrjena, peščena, vlažna in nežna.
Na skoraj vsakem krogu se mi je kdo pridružil na klepet in jo potem spet ucvrl naprej.
Ajp je bil najhitrejši »konj«, med »kobilicami« pa je bila na Hipodromu občudovanja vredna zmagovalna Maryet. Tisti veter, ki sem ga prej omenil, sem čutil v glavnem, kadar me je prehitevala.
Sam sem se odrezal bolj kot ranjeno žrebe, saj me leva peta še vedno fejst jebe (beseda uporabljena zaradi rime).
Po dobrih dveh urah kroženja me je Borc povabil na prigrizek, ki ga je po domači recepturi pripravil njegov sodelavec. Prav pasalo je malo domačih dobrot. Čeprav za kratek čas, sem se rahlo ohladil in ravno po tistem se je malo bolj uscalo. Začutil sem hlad po ledvicah in niti po pretečenem celem krogu se nisem ogrel. Skočim v boks na menjavo majic, skočim še v en drugi boks …. in počasi nazaj na konjske dirke.
V zadnji uri sem ubral svojo staro taktiko (to je sicer za temo pri polžkih
...), da sem vsak krog prehodil kakšnih 50 m, kajti menjava ritma zna kdaj tudi prav prit, če ne gre drugače. Organizator Maistrovega teka je skrbno beležil opravljene kroge, elektronski zajem podatkov je deloval brezhibno. Na monitorju se je izpisalo, da se je čas iztekel in nastopil je čas sreče.
Kot me je že večkrat kdo vprašal, kaj vidim v teh dolgih tekih, sem tudi tokrat začutil največjo srečo, ko je bilo konec teka.
Vroč tuš me je spravil k sebi, da sem lahko celo ploskal na podelitvi ob zaključku.
Tokrat je bil zaključek kar na pokritem delu na hipodromu. Startne številke smo vrnili organizatorju, za kar nas je nagradil še s srečelovom, z izvlečenjem naših številk.
Toliko na kratko, vsega dobrega se itak ne da povedat
Nazadnje spremenil ZdravkoC, dne 16 Mar 2016, 01:53, skupaj popravljeno 1 krat.
Iz takšne snovi smo, kot naše sanje … saj vse je v glavi, čuj
