Moja kratka zgodba, zapisana na FB. Za Valentino in če je še kdo iz tega filma.
OSEM
100 milj Istre. Osmič se je zgodilo, da sem se od leta 2011 postavil na start kašne 100 milj dolge dirke. Doslej sem vselej prišel do konca. 5 krat na Istri, 3 krat UTMB.ju.
Dva meseca nazaj je lepo kazalo z mojo formo. Sledile so poškodbe: rama ob padcu na smučanju, stara dobra ahilova tetiva, luknja v peti. Namesto stopnjevanega treninga, je sledil počitek. Seveda sem se prepričeval, da se to ne bo poznalo. Pa sem se zmotil.
Začetek je šlo standardno nekoliko prehitro zame. Nič novega. Nekje do Burgundca so bile zadeve videti pod kontrolo. Potem me je zagrabila zaspanost. Strogo sem si zabičal, da bom v dneh pred dirko pazil na spanje. Tudi, ko si ne bi. Še zadnjo noč sem bluzil, namesto spal. Zdaj sem se reševal z Red Bullom. Krila mi niso zrasla. Buden sem nekako ostal. Na progi sem jih spil šest ali sedem. In ostal živ. Očitno.
Z Gomile dol me dohitita Dušan in Toni. Dušan je letel in očitno užival. Na Žbevnico sem se prebijal tako, da sem spal in se nekako privlekel gor. Na dolgem spustu proti Buzetu se je delal dan. S ptički sem se prebudil še sam.
Na okrepčevalnici v Buzetu je Dušan odšprintal dalje. S Tonijem sva nadaljevala skupaj. Najina dnevna forma je bila povsem izenačena. Pri premagovanju Mirne na poti proti Humu sva v enem trenutku spregledala, da morava zaviti levo, pred reko. Zagazila sva v vodo na polno. Na drugi strani sva obračala superge in nadaljevala. Po kar precej časa ugotoviva, da ni trakov. Se obrneva, še enkrat gaziva. In nato ponovno, ker je bilo tokrat tako mišljeno. Kljub temu je Hum prišel. Pred njim je imel okrepčevalnico s polno ponudbo Inot. Vsaka čast. Tisti Radler je bil nebeški napoj. Malo naprej srečamo navijaško skupino na čelu z našo čudovito Jasmina-o. Tu je bila v civilni opravi tudi Klara. To je bila napaka, saj je štartala z nami. Njen odstop zaradi prebavnih motenj, bomo na naslednji dirki drago plačali, saj nas bo obdelala za malo malico.
Tako, prvih 100 km je za nami, a kaj ko na miljah v takšnem primeru sploh še nikjer nisi. Prava dirka se šele začne. In vročina. Po klančku dol in po klančku gor. Končno se prikaže dolga zapornica na Butonigi. Na drugi strani pa so nas ponovno sprejeli, kot da zmagujemo. Andreja, Uršula in Jasmina so nas sprejele s kraljevskimi častmi, pa tudi s kavo, pivom in drugimi dobrotami..
Prišel je slikoviti, strmi Zamask z vodno cevjo pod vrhom, po prav tako strmem spustu pa napad na Motovun. V tem obdobju sva s Tonijem dobila družba mladega Marko-a. Na Motovunu sta Tonija pričakali njegova soproga in hčerka Klara. Tako smo bili dobro preskrbljeni. Še vedno je vroče in prebijamo se na Oprtalj. Zanimivo je, kako človek v enem letu pozabi, da je to precej dolg in kar strm klanec. Pojavijo se še žulji. Malo naprej od Oprtalja se na spustu precej težko giblje Matjaž. Nič čudnega, izpahnil si je koleno. Upam, da bo odstopil. To se je kasneje zgodilo. 100 milj Istre bo na sporedu vsako leto, zdravje je le eno. S Tonijem počasi zajadrava v drugo noč. Rahli žulji zaustavljajo misel, da bi poskušal teči. S hitrostjo, ki bi komaj presegla hitrost hoje. Zadnjih petsto metrov seveda odtečeva. Pričaka naju tudi direktor dirke Alen. Je že vedel, kdaj se mora pojaviti v cilju. Hec.
Tako sem osmič zaključil 100 milj. Zdelo se mi je, da sem se vsega skupaj lotil, kot bi šel na kavo. Seveda je bilo težje. In kavo po navadi spijem prej. Veselja še nisem izgubil. Čez nekaj mesecev me čaka številka 9. Na precej bolj kruti progi. Upam, da bom zvozil. Ob letu osorej pa številka 10 v Istri. Potem pa lahko premislim, ali ni morda čas, da počasi presedlam na bolj cici variante, na primer na 100 km, dokler bo še šlo.
Iskrene čestitke vsem neizmerno dobrim predstavnikom Slovenije, ki ste odlično branili naše barve: Ivi, Miha, Francesko, Matjaž, Ečo - volk, Boštjan, Dušan, Dejan in mnogi drugi. In seveda dekleta: Alenka (sanjski rezultat), Marija, Helena, Katja in jasno Izabel. Klaro sem že omenil.
Je pa družinske barve zelo lepo branila Irena <3. Na 42 km je šla kakšnih 40 minut hitreje kot lani in očitno uživala. Zelo sem ponosen.
