Tale post bi morda malo bolj sodil v temo "Doživetje na teku" ampak se preveč dotika današnje dirke pod Kriško goro, zato ne bom skakal v zelje Fotru, ampak se bom priključil že odprti temi...
Začelo pa se je vse skupaj že precej ponoči...ker si je hči izborila moje mesto v "tapravi" postelji, sem noč prebil precej neudobno, z dodatkom desetih kilometrov iz Molnika, brez analize in prepotrebne hidracije se mi je sanjalo o afriški pustolovščini forumovca Aleša, čigar dnevnik sem bral na netu pred kratkim, BTW - spoštovanje!
Ampak jutro je bilo prelepo, da se ne bi spravil proti Križam, malo iz Lj se je megla razpršila, pri Vodicah so ob ribniku že meditirali ribiči, sonce se je uprlo v sveže zorane njive in v tankih stebričkih so se iz zemlje rojevale meglice. Noro lepo, s sveže poprhanim Storžičem v ozadju. Ma ja,le kdo bi me lahko ustavil
V Križah srečam takoj Duleta in Aleksandra...in kmalu po prijavi skoraj vse glavne gorske zvezde...vključno z zmagovalcem Molnika od včeraj. En kup pozitivne energije v glavnem.
Kljub temu, da sem se lotil stvari bolj lagodno, me je malo potegnilo in sem prišel do cilja kar malo izčrpan. Toliko, da sem v ciljni ravnini pogledal proti koči in se mi je zazdelo da so mize, razpostavljene za ciljem, obložene z lepimi kosi pehtranove potice. Tako lepo rumenkasto in puhasto se je bleščalo, jaz pa brez poštenega zajtrka. In sem zbral še dodatne moči in veličastno finiširal. Pa ni bila pehtranka, pač pa zagozde kruha, lepo namazane s pravo gorenjsko zaseko
Sicer pa krasna proga v krasnem vremenu, super izpeljano. Ja, se vidimo na Špičastem!
lpŽ