Forum za opise in izkušnje iz tekaških prireditvah. Povejte, kako je bilo. Lahko ali težko, da gremo prihodnjič še mi zraven :)

Moderatorji: ero, AVI

 ROJE
#360922
Tudi mi smo malce tekali po francosko-italjanskih-švicarskih alpah.
Takole smo se odrezali.
Ranking
Rank Bib Name Club Nationality Cat. Rank Cat Race Time Diff/1st
217 686 Francisek NAPAST Slovenia V1 H 1 32:50:20 00:00:00 FOLLOW
222 895 Roman JEŽ TOPATLET TRAIL RASICA Slovenia V2 H 2 32:55:32 00:05:12 FOLLOW
226 670 Uroš VIDIČ PK IDRIJA Slovenia V1 H 3 32:57:40 00:07:20 FAVOURITE
242 1473 Dejan VUKOTIC YTONG XELLA Slovenia V1 H 4 33:26:01 00:35:41 FOLLOW
321 979 Marko KAVZAR KAVZI Slovenia V2 H 5 34:50:53 02:00:33 FOLLOW
326 956 Matej HRIBAR HOKA ONE ONE SLOVENIA Slovenia V1 H 6 34:55:50 02:05:30 FOLLOW
480 1391 Matjaz CAMPA Slovenia V2 H 7 37:24:39 04:34:19 FOLLOW
605 2593 Dejan PINTERIČ DDT-TEAM Slovenia V1 H 8 38:51:09 06:00:49 FOLLOW
643 841 Katja DROBEZ ENERGE TEAM Slovenia V1 F 9 39:15:57 06:25:37 FOLLOW
 KadilecSamo
#360927
Čestitke Roman,

sem se spomnil na najin pogovor v kombiju iz Železnikov v Podbrdo, ko si dejal da ga boš oddelal, pa če tudi greš vsakih 5 min srat ! :lol:

Utmb sem gledal cel teden preko spleta, skoraj vse tekme. Hvala bogu za "brezskrbno" študentsko življenje. :lol: Sploh prenos dolge, 170 km je bil res kraljevski, mislim da je bilo prvič poskrbljeno za tako dober prenos. Najhitrejše so spremljali tekači- spremljevalci,potem na električnih kolesih, helikopter, droni itd. O tempu najhitrejših že na prvi klanec raje sploh ne bi komentiral, če ne vidiš ne verjameš.

Vas v kadru nisem ujel, sem pa pogledal potem vaša prečkanja raznih kontrolnih točk, ko so bile nameščene stoječe kamere. Vreme tudi ni bilo videti prav idealno, glede na to da ste dobili navodila za "cold" obvezno opremo par ur pred štartom.

Tudi na ostalih progah smo imeli kar nekaj tekmovalcev. V spominu mi je ostala odlična Ajda Radinja, ki je dosegla izvrstno 8 mestona 101 km dolgem CCC -ju (kar mislim da je najboljša slovenska uvrstitev do sedaj na UTMB festivalu, rezultatsko gledano).

Še enkrat čestitke vsem naših predstavnikom. :laola

Lp Jure
Uporabniški avatar
 majcka
#360928
O lej, kaj se je pojavlo na TF-ju.....me veseli, da niste pozabil, ko je pa FB tko modern. Čestitke vsem sodelujočim še po tem kanalu. :laola :laola
 bossteb
#360937
KadilecSamo napisal/-a:V spominu mi je ostala odlična Ajda Radinja, ki je dosegla izvrstno 8 mestona 101 km dolgem CCC -ju (kar mislim da je najboljša slovenska uvrstitev do sedaj na UTMB festivalu, rezultatsko gledano).


Pa ne Ajdi tega 8. mesta naprej metat. Če pogledate rezultate, je bila sekundo za 7. uvrščeno, s katero sta skupaj prečkali ciljno črto, pa kot je rekla Ajda, pretekli zadnjih 30 km v družbi!

Samo v vednost, da ne boste govorili, če bo kdo od Slovencev kdaj sedmi, da je bil najboljši do sedaj. :P

Bravo vsem! :laola
Uporabniški avatar
 zz topka
#360953
Tajataja, kot "strokovni laik" :shock: ti zagotavljam, da demence gvišno nimaš! :D :lol:
Hvala za še en tvoj zapis! Ki ga vedno preberem, kot da v življenju še nič nikoli nisem prebrala. Da je to prvo. In se čudim. In požiram tvoje stavke. In obožujem. In čestitam! :clap: :clap: :clap:

P.s. Link do videa je "gluh". :roll: ( vsaj na mojem kompu :shock: )
 ROJE
#360972
JAZ IN UTMB

Najprej ,kaj UTMB je.Kratica sama pomeni ultra trail Mont Blanc.Je trail tek v dolžini 170 km s 10000 višinskimi metri vzpona in prav toliko spusta.Poteka skozi Francijo,Italijo in Švico na višini 1000 m. do 2600 m. okoli Mont Blanca s startom in ciljem v Chamonixu.Je največji in najelitnejši trail na svetu.Nekdanji zmagovalec te tekme je dejal,da je ta tekma kot olimpijske igre za trail tekače.Zame osebno so to bile OI.
Kako priti na to tekmo?
Enostavno-z avtom bi rekli ali pa s kakšnim drugim prevozom,pa ne gre tako zlahka.Za uvrstitev na tekmo so potrebne kvalifikacijske točke s preteklih dveh let.Sam sem te točke zbral na 100 milj Istre leta 2016,ter 100 km Vipave in 100 km Istre leta 2017.Pa še nismo pri koncu.Potrebno je biti tudi izžreban.Jaz sem bil v drugem poizkusu.Očitno mi je bilo tako določeno.
Treba je vplačati startnino,ki znaša 250 eur,poslati zdravniško spričevalo in opraviti še nekaj podrobnosti.
Januarja,ko je bil namreč opravljen žreb za tekmo nas je bilo 11 Slovencev zelo veselih,ostali pa bodo morali počakati naslednje leto.Na samo tekmo se namreč prijavi okoli 6000 tekačev,limit pa je 2300 udeležencev.
Treningi!
Po rezultatih žreba je bilo treba trdo poprijeti s treningi.Trening mi ni bil ovira,saj tečem vsak dan,dodati je bilo potrebno le višinske metre,zato sem mesečno delal okoli 15000 višincev,predvsem v zadnjih mesecih pred tekmo.Test sem izvedel na 112 km trailu na Madžarskem ter na ultra pušeljcu,kjer pa sem po 75 km odstopil-glava ni bila na mestu.Zadnji trening sem opravil 14 dni pred tekmo,ko sem v istem dnevu obiskal Triglav,Stol in Grintavec.Iskal sem namreč tehnično zahtevnejše spuste,da pripravim stegenske mišice na dolge spuste na tekmi.
Tekma.
Na tekmo se odpraviva skupaj z ženo,z avtom preko Milana čez tunel pod Mont Blancom v sredo zgodaj zjutraj.Voziva še za dvema udeležencema tekme-Matjažem in Heleno,ki sta tu že bila in pot dobro poznata.Cestnina in tunel je zelo draga-200 eur v obe strani.Okoli 15 ure prispeva na kraj tekme.Parkirava se na parkingu pod gondolo v Chamonixu,kjer je zbirno mesto Slovencev.Tu sta že Katja in Andrej pa Nataša z avtodomom.Kasneje se nam pridruži še Frenk.Greva na kosilo.Za Francijo morava kar pohvaliti velikost porcij,cene pa so pač francoske.,proti večeru grem še na obvezen dnevni tek-6 km.Blazina v avtu nama je spustila-nadomestek nama posodita Helena in Matjaž.
Četrtek po zajtrku-narediva ga sama-imava kuhalnik in vse potrebno za kuho,ponovno odrineva v mesto na ogled vseh potrebnih točk.Srečava Vipavce z Anjo na čelu,ki tu oglašujejo svoj trail.Vsa ekipa pridna in vseskozi odlično razpoložena.Tu se kasneje ustaviva še parkrat.Okoli 13 ure grem na prevzem številke.Pozabim telefon-žena teče v avto ponj.Sreča da je vrsta dolga,vseeno spustim nekaj tekačev.Na pregledu opreme so res strogi.Jakno pregledujejo dobesedno picajzlasto.Ustreza.Dobim številko 895.
Še ena obveznost opravljena.Sledi popoldanski piknik na našem zbirnem mestu.Pridruži se še večina ostalih Slovencev.Res je zabavno in družba je odlična.Sledi še večerni tek ,tokrat v drugo smer,na ogled zadnjega dela trase.Po vrnitvi se kasneje velika večina odpravi nazaj v mesto,dela se noč in Helena se bliža cilju na 56 km razdalji.Po dogovoru jo sam počakam 2 km pred ciljem in z njo kasneje odtečem do cilja.Navdušenje je veliko.Kar dvigne mi moralo.
Dan je za nami ,zato se počasi odpravimo spat,jutri bo šlo zares.
Zajtrk,sprehod do mesta,oddaja opreme za menjalni prostor na 80 km ter priprava opreme.Vreme je kislo-dežuje.Posedava in poležavava v avtu,pripraviva si makarone,dobimo sms,da bo potrebna zimska oprema.Dodamo še zimsko majico v ruzak,ki ima okoli 3 kg.Vreme je še vedno kislo in tudi vedno nasmejana Katja je hudo slabe volje,saj je tako vreme doživela že lansko leto.Vendar treba je na start.Nadenem si jakno in palerinco za enkratno uporabo.V mestu uro pred startom vedrimo pod nastreškom.Vročica narašča.Mesto je nabito polno.S Frenkom se komaj prebijeva čez ograjo v startni boks.Navdušenje narašča,dež jenjuje.Katja postaja boljše volje-dober znak.Zaščitni znak tega traila-glasbanamreč dviguje kocine pokonci.Že za ta občutek je bilo vredno biti tam.Glasba končuje in startamo.Po navodilih legende Petra štartamo kar bolj v ospredju.Naviječev je polno.V množici še zadnjič pozdravim ženo.Prvi del je ravninski-sam tempa ne navijam preveč.Pozdravim Matjaža,ko tečem mimo.Kasneje opazim Frenka,ki se preoblači-postalo je vroče.
Prva postojanka na Les houches,gledalcev ogromno.Spijem le kozarec in nadaljujem v skupini.Začel se je prvi vzpon.Razprem moje palice in glej ga zlomka,ena od palic se ne da priviti in mi neprestano uhaja nazaj,tako,da je z vsakim dotikom tal krajša.še dobro,da je bila zvita in ni šla do konca,tako,da je bila vseeno za silo uporabna,le krajša je bila od druge.Pot je še široka,tako da se tu še kar da prehitevati.Ob progi sedita popisovalca obutve-nepredstavljivo,kako lahko v taki množici popisujeta znamke obutve.Kasneje se strumno v vrsti prebijamo proti vrhu.Lučke sploh ne prižigam-šparam po gorensko.Začne se spust,tu kar oživim.Na dnu spusta nas v mestu pričakata Andrej in Nataša.Dodatna vzpodbuda.Na 21 km pojem par kosov sira,napolnim bidona,vzamem še banano in gasa v drugi vzpon.
Šlo je dobro.Na 31 km me v okrepčevalnici pričaka žena.Spet dodatna energija.Hitro se posloviva,ona nazaj na parking,jaz pa naprej v hrib.Sredi hriba pa najlepša stvar do sedaj,Reka luči je res fascinantna.Kot bi gledal zvezdno stezo.In res smo bile zvezde,prav vsi,ki smo bili v koloni.Kakšne pol ure pred vrhom pa kriza.Pogled naprej za lučkami,kam vse je še treba,mi je dal misliti-kaj jaz tu počnem,bolje bi bilo spati in podobno se mi je pletlo po glavi-še sreča,da je bila to edina kriza na celi poti,kajti kasneje je bil fokus v cilj 150%.
Prebijem se na vrh in tu zopet lažje diham-spet moj teren-nočni spust.Prehitevam,uživam,vremena sploh ne opazim.Mislim,da ni več dežja.Vreme je sploh na moji strani in kot se je kasneje izkazalo je bilo vseskozi-hladno z manjšimi dežninmi vložki.
50 km je tu.Osvežitev-coca cola,sir, banane-polnjenje bidonov in naprej v nov vzpon.Spanje mi ne dela težav,zato epo napredujem in tudi moči je še kar.Še vedno nas je veliko v skupini,tako da dolgočasja in monotonosti ni.Mislim ,da mi je ta del do 65 km najhitreje minil,pa čeprav ni bil lahek.Tudi dneva se že veselim.Na okrepčevalnici ponovno sir in banane pa cola,polnjenje bidonov,ki so bili pri koncu in naprej proti novemu vrhu in Courmayerju,kjer zopet pričakujem ženo.Težav nimam.Dobro sem fokusiran in veselim se menjalne točke.Prispem do nje.Jutro je .V roke dobim svojo vrečo-super organizirano.V dvorani me že čaka žena.Vesela je moje pojave jaz pa njene.Pravi da mi gre odlično in da sem na 9.mestu v kategoriji.Presenečen sem,da mi gre tako dobro.Popijem jogurt,pojem malo sira in salame,zamenjam majico,palice povijem z kinezio trakom v upanju,da bo to zaleglo in po parih besedah z ženo nadaljujem.Od dvorane sledi spust.Vsa hrana se mi dvigne in ne gre drugače,kot da zaužito zalogo pustim za bljižnjim grmovjem.
Prične se vzpon.Najprej po cesti,potem pa zavijemo v gozd.Tukaj je nekaj tekmovalcev nadaljevalo kar po cesti,zato jih pokličem nazaj in nekaj časa nadaljujemo skupaj,potem pa mi začnejo uhajati.Začnejo me loviti in tudi prehitevati tudi za manci,ki kaj hitro postanejo pred manci.Očitno se odložena porcije malice zelo pozna.Ne gre in ne gre.Poizkušam slediti Rusinji Mariji,vendar tudi ne gre.Vseeno se nekako prebijem do Bertonea.Sedaj mi postane nekoliko lažje,saj se proga malce položi in ves čas menja ritem gor dol.Ponovno ujamem Rusinjo,ki sem jo po poti opazoval že dlje časa in opazoval,da se ji bližam.Bil sem vesel,da sem jo spet ujel,daj je imela številko okoli 500 in to pomeni,da je bila kar dobro rangirana.Celo ušel sem ji,pa me je kmalu po začetku vzpona na Col Fernet spet prehitela.Bilo je kar mrzlo,saj je bila po tleh slana in še pihalo je.Rokavičke sem tako ali tako imel celo tekmo,tukaj pa si nadenem še trak za ušesa.Nekako se le privlečem do vrha.Zasmilijo se mi prostovoljci,ki nas počekirajo,saj nikakor ni prijetmo stati zunaj v tem vremenu,biti dobrovoljen in še opravljati čipiranje,pa čeprav odlično oblečen.Na tem vzponu je bilo resnično težko in tukaj sem tudi izgubil veliko mest-kdo mi je pa kriv,da malico pustim v grmovju.Toda,kaj sledi-moj nasmeh,saj sledi dolg spust do La Foulya,ter potem še naprej.Dobro napredujem in ponovno prehitevam.Spust mineva hitro in že sem na okrepčevalnici.Tu pa dvojna vzpodbuda,kajti na ekranu zagledam,da imajo sporočilo zame,nakar se dvakrat odvrti filmček mojih prijateljev in navijačev.Kar smejim se.V tem stanju pa me opazi tudi Andrej in me opomni,kaj se tu toliko časa napajam in me priganja naprej,zunaj pa neizmerno vesele in nasmejane Nataša in Helena.Kot bi dobil energijsko bombo.Objamem obe navijačici in gasa naprej.Super gre.Spuščamo se skozi lično urejeno vasico-res urejeno.Ujamem par tekmovalcev.Vendar kaj,ko je pred nami vzpon.Kmalu ostanem sam.Čeprav vem ,da do ponovnega srečanja z ženo ni več daleč,se vlečem v klanec kot polžek in ne kot jež.Srečujem pohodnike,ki se vračajo po poti.Nekdo omeni ,da je še 10 minut do Champex-Laca.Res so dolge te minute.Pred vrhom srečam Polono in Marjana,ki gresta nasproti.Navijata.Ustavim se za trenutek,saj ni več moči.Odčitata mi lekcijo o nujni prehrani,če želim videti cilj.Grem naprej,onadva pa v drugo stran navijat za Frenka,ki me še vedno sledi.
Pridem na postojanko-utrujen zelo zelo.Tam pa moja draga Mojca.Sedaj ona leta od šanka do šanka.Polniva bidone .Gre mi po makarone in juho.Popijem črni sladkor.Vzamem si čas,veliko časa.Zamenjava kinezio tape na tetivah ter nogavice.Čas beži.Pol ure sem že tu.Prišel je tudi že Frenk,ki ga prav tako čaka njegova draga.Borbava naprej,zato se spokam pred njim.Sledi res rahel vzpon ob jezercu-hvala Bogu da ni spusta,ker bi tako malica spet ostala tu.Idilično mestece-pravo turistično.Po asfaltni cesti predelamo vzponček in se počasi spustimo na široko gozdno cesto.Spust zaradi polnega želodčka začnem previdno počasi.Ni težav,zato pospešim ritem.Spust se pač enkrat konča in tudi ta se je.Sedaj pa še zadnji trije vzponi,Sledi 1000 v.m vzpona na La Giete.Kar dobro mi gre,zgleda,da so makarončki prijeli.Vidim,da so ostali tekmovalci še v slabšem stanju.Res ne gre pretirano hitro,toda prehitevammmmmm.Toda glej ga volka Frenka.Prikrade se za mano in tudi odhiti naprej.Nimam moči,da bi šel z njim.Vzpon je težak.Še sreča da sem bil s strani Petra opozorjen na zadnje tri kucle in sem bil psihično pripravljen.Na poti srečamo kakšno kravico,pa tudi bikci so bili tu,da je šlo hitreje.Gledam na urco,ki sem jo aktiviral za zadnjih 50 km in po času vidim ,da se počasi bližam vrhu.
Oddelal sem ga,še 2 jurja je pred mano si mislim.Pomeni okoli 5 ur za vzpone plus spusti.Tu na spustu večino časa tečem sam.Ne gre več tako urno.Trient zagledamo že kmalu,vendar nas pot do okrepčevalnice vodi precej naokoli.Ujamem mojega volka,ki malce tarna nad tetivami in podplati,vendar moj tempo je bil navzdol malce hitrejši in grem naprej.Stopnice pred mestom so prav ubijalske.Na okrepčevalnico prispem vseeno dobro razpoložen.Še zadnjič danes vidim ženo.Postreže me,malce poklepetava,prispe Frenk-res je borc,spije na hitro pijačo dve ,polni bidon in že leti saj ga jež lovi.Tudi sam se speljem počasi.Pospešim in po kakšnem kilometru ulovim Frenka.Malce poklepetava,nato pa ga pustim,da odbrzi naprej,saj pred nami je spet breg.Nadaljujem v svojem tempu in se z okolico ne obremenjujem.Vidim le cilj.
Vzpon na predzadnji hrib se mi zdi bistveno bolj prijazen kot predhodni,zato ga kar dobro meljem.Težava tega vzpona je bila bolj psihične narave,saj je bila postaja pred vrhom in je bilo treba po čekingu nadaljevati še na vrh.Minil je sorazmerno hitro-mogoče tudi zaradi noči.Sledil je kar prijazen spust.Kmalu po začetku nas preseneti gruča koz,ki se je nastanila kar na poti in nas nemo opazovala in se ni dala motiti.Ponovno prehitim nekaj sotrpinov,spet ujamem volka in si do okrepčevalnice v Valorcinu priborim par minut fore.
Tu se spet lepo okrepčam,napolnim bidone,se malce odpočijem,Frenki pa tu spet izniči prednost in odhiti naprej.Sam grem kakšno minuto za njim in ga ne lovim,saj me je na eni od tekem že močno spekel,ko sem ga lovil.
Sedaj je lučk le še za vzorec.Vsak se bori sam.Prve 4 km zadnjega vzpona mine hitro,saj je tudi strmina blaga.
Še zadnjič prečkamo cesto-čeking-tabla z napisom 7 km +660,-260,do zadnjega vrha.Ni povsem prava,saj je bil zadnji del spremenjen.Na ta del me je pripravila Katja,zato sem približno vedel kaj me čaka.Prvi del do šotorov je še dobro minil,pa tudi izredno zahteven spust po praktično brezpotju po skalah ne .Me je pa začelo malce najedati prečenje hriba,ki ga ni hotelo biti konec.Pa vendar vsaka stvar mine.Začel se je še zadnji vzpon.Tu pa je bil zastoj.Vsake toliko metrov sem se ustavljal,se naslanjal na palice in gledal proti vrhu,ki ga ni bilo.To se je ponavljalo vse do vrha.Na poti sem bil praktično sam.Vendar volja je bila močnejša kot breg.Zagledal sem luč in mislil da smo pri vrhu,pa je bila to le luč enega od tekmecev na spodnji postaji žičnice.Tu se je že pokazalo par lučk pred mano ki so gazile po poti proti vrhu.Spet luč na zgornji postaji,pa tudi to ni bil naš ček.Potrebno se je bilo povzpeti še malo,do postaje gondole.Končno.Res sem vesel,saj sem tu že vedel ,da sem dobil tekmo s progo.Sploh ne ustavim mašine.Grem naprej.Začetni spust na glavo-hodim,kajti mišice so hladne.Pot se malce položi,zato začnem rahlo teči,pa hoja pa tek in tako do vstopa v gozd.Do cilja še kakih 7 km.Lučka mi je že začela malce slabše svetiti,zato ne pretiravam s tempom.Mimo mene pade mladenič-kot jaz na začetnih spustih.Gledam ga le še kratko.Megla je ,pa še dihanje ovira pot svetlobi,zato lučko vzamem v roke.Svetloba je malce boljša.Tempo se malce izboljša,vendar grem zelo na zihr,saj me nihče ne lovi,tudi jaz pa ne lovim nikogar.Pridem do koče v gozdu,od tu naprej pa je pot in tu že lahko spustim možgančke malce na pašo.Pridem do poznane točke,,2 km pred ciljem.Prehitita me še dva tekača,vendar po videzu oba mlajša od mene,zato jima ne sledim.Le še mostiček po desni,prečkanje potočka po levi čez skale in cilj se že voha.Še vzpon po premičnem stopnišču in že sem v mestu.Kilometer pred ciljem pa žena z opremo.Daj,daj si tretji v kategoriji.Ne morem verjet.Lovi me lučka.Poznan obraz.Zdel se mi je gospod mojih let,ko sva se med dirko prehitevala,zato pospešim,kot da sem šele štartal.Še mestno prečenje postavljenega mostu in proti cilju.Žena mi poda zastavo.Časa,da bi oblekel predpasnik in kapo od prijateljev ni.Brzim proti cilju.Žena teče ob ograji in navija.Zagledam ga-slavolok UTMB.CILJ CILJ CILJ-tako željen tu je.
Veselje neizmerno.Objamem najboljši suport.Opazim Frenkija.Prišel je 5 minut pred mano.Frenk sit in Jež cel ali kako se že glasi reklo.
Pozdraviva se in si čestitava za fino borbo.
Sedaj pa še obveznost do prijateljev.Stopim do vodje cilja in ga prosim,če lahko v kuharski opravi še enkrat prečkam cilj.
Seveda mi dovoli.Preoblečem se in še enkrat čez cilj.
Žena takoj dobi fotko od prijatelja,ki spremlja in je vesel ,da sem držal obljubo.
Nekaj časa se zadržimo v cilju potem pa greva na tuširanje.
Pod tušem se zadržim vsaj 10 minut.Paše bolj kot dila čez hrbet.Pod tušem spoznam še enega Slovenca-Uroša,ki je prišel le dve minuti za mano.
Umit sem ,zdaj pa spat.Na poti do avta pobereva še vrečo iz menjalnega prostora.V avtu še enkrat na telefon preverit,če je vse to res.Še vedno na tretjem mestu.Neverjetno.Spat greva okoli 5. ure.Zbudiva se ob 10.uri.Sosed Frenki že zunaj zavit v spalko,uživa v svežem zraku.Spet na preverjanje-stane nespremenjeno.Pogledava v brošuro-Podelitev za kategorije ob 12.30.Presenečenje za naju s Frenkom-Andrej naju pogosti s tiramisujem,ki so ga prejšnji dan skup zdevali s Heleno in Natašo,ko so čakali Katjo.Potem zajtrkujeva
pa počasi v mesto.Tudi Andrej in Nataša mi čestitata.Katja je tudi v cilju in je na počitku.Tudi ostali naši so v cilju.Greva proti ciljnemu prostoru.Tekmovalci še prihajajo.Vzdušje je noro.Bliža se-podelitev namreč.Grem preverit še k uradnemu podeljevalcu,saj še vedno ne verjamem.Sem na spisku.Začelo se je .Podelitve si sledijo in pridemo na vrsto tudi mi letnik 1968-1959.
Pred mano dekle na tretjem mestu,potem pa moje ime.Pritečem na oder.Hudo navdušen in ponosen na ta uspeh.
Še enkrat-zame nepredstavljivo.
Ponosno stojim na odru,kot da sem osvojil svet.Tako se mi vsaj zdi tisti moment.Čestitam še ostalim na stopničkah,potem pa zopet tista znana glasba-kocine pokonci.
Podelitve si sledijo naprej,jaz pa v gručo Slovencev,ki so prav tako veseli kot jaz in čestitke dežujejo.
Slovesnost zaključena.
Sedaj pa veselje.Z ženo greva v trgovino po zasluženo pijačo za Slovenski tabor.Sledi namreč piknik na Slovenskem placu.
Družba je res dobra,tako da smo tu do večera.Andrej in Nataša pa krasna gostitelja.
Bliža se tema pa tudi zaspani smo.Frenki se je že odpeljal domov.Poležavava.Meni se ne spi-adrenalin še vre.Razmišljm,da bi se kar odpravila proti domu.Odločava se,odločim se sam.Greva.In sva šla.Na izhodu iz tunela policist in dva oborožena uniformiranca-stop.Kaj pa zdaj.Luč vam ne dela.Vseeno naju spustijo.Sama avtocesta.Tempomat dela.Noge pa zatekajo in bolijo.Kliče hčera,kje sva.Posredujeva podatke.Žena zaspi,jaz pa vozim.Tudi mene začenja načenjati spanec.Ustaviva se na počivališču,da spočijem noge in odspive 2 uri.Nadaljujeva proti domu in okoli 7.ure prispeva domov.Zdaj pa spat-zasluženo.
Ob 19.uri pa dobiva obiske prijateljev.Sam sem se ravno vrnil s teka,ko zaslišim navijanje na terasi.Super.
Kasneje po pogovoru izvem,kaj so pripravljali,vendar sva jih zafrknila,ker sva na avtocesti spala.Žal.
Tudi zveva,da so zadnjo noč vsi bedeli in tekoče spremčljali rezultate in preračunavali-najboljši ste.hvala.
Za konec pa naj povem,da vsega tega brez žene,prijateljev,družine,vas,ki ste z mano trenirali,navijačev in vseh,ki me podpirate ne bi bilo.Vsi ste bili člen močne verige.
Na roko mi je šlo prav vse,ključnega pomena pa je bilo vreme,ki mi je bilo pisano na kožo.
Zato se na tem mestu še enkrat ZAHVALJUJEM vsem,ki ste bili zraven pri tem projektu,pa čeprav samo z mislimi.HVALA

Za konec pa še moja druga najljubša stvar-številke
2561 udeležencev na startu.
1778 v cilju
445 udeležencev v moji kategoriji
280 v cilju
170 km
9800 v.m.
Čas 32.55.32
3.mesto v kategoriji-še vedno ne verjamem povsem
Prve stopničke Slovenca na UTMB-izredno ponosen
Uporabniški avatar
 zz topka
#360975
Roman, kljub temu, da nisem glih kaj pretirano okosmatena :D , imam zdaj do zadnje kocine vse v strogem luftu. ( in občutek imam, da sem kosmata ko dedci) :clap: :clap: :clap:
Res EN GLOBOK POKLON!
Evo, in še hvala, ker bom danes ---to bo zdaj, čez 10 minut--- na moj hrib kar poletela, od vsega adrenalina, ki si mi ga dal s to zgodbo. Slika

VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA