Tole berem, pa ne vem, kaj bi si mislila. Najprej naj povem, da se na biologijo spoznam ravno toliko, da mi ne morejo reč, da sem ravno opica. Tudi na presnovo se ravno ne spoznem tako zelo veliko, da bi lahko komu solila pamet. Lahko pa napišem svoje izkušnje, ki so kakršne pač so in niti ne vem točno, zakaj je šlo točno tako.
Torej...tudi sama sem bila pred leti med tistimi, ki so lahko vse pojedli, pa se jim ni nikjer poznalo. Dobesedno. Potem je prišel čas, ko sem si omislila družino - jasno z otroci, pa verjetno so imela ne več najrosnejša leta kaj zraven. V glevnem...po drugem porodu sem imela skoraj 100 kg (96 natančno). Potem kar precej časa to ni hotelo nikamor dol. Do pred treh let, ko me je skoraj potamanila bolezen in sem med ležanjem v bolnici in krepkim dozam antibiotika zgubila apetit, ki mi je težo zbil na 82 kg. Potem pa spet dolgo nikamor. Do lani, ko mi je Maraton Franja (in to povem vsakemu in vsakokrat) spremenil pogled na svet. Začela sem kolesariti in hoditi, še s traili se spogledujem in na kakšnem gorskem polmarstonu so me že tudi videli. Res da praviloma na zadnjem mestu v kategoriji, ampak se ne dam. In kilaža??? Od lani je šla dol SAMO 3 kg. Konfekcijska številka pa s 46 na 42. Pojem pa še ravno toliko, kot zadnje 3 leta. Z gotovostjo - NE lažem!
Od česa ali od kaj je prišlo do take razlike, pa lahko ugotavlja kdo, ki je bolj vešč na tem področju. Aja, pa da ne pozabim. Strašno sladko življenje imam. Dobesedno. Ko sladkam recimo kavo, vsi okrog mene popadajo dol kot muhe.
Ali se je sposobnost presnove OH tačas kaj spremenila??? Morda. Morda pa tudi ne.