Čeprav se bo v Ajdovščini dogajalo še kar nekaj časa, smo nekateri že dolgo doma.
Ker sem včeraj zjutraj prispel na prizorišče že malce pozno, sem kljub ogromno parkirnih prostorov v Ajdovščini pustil avto slab km stran od dogajanja. Da je bila mera polna, še zaplet s štartno številko, vendar smo ga hitro rešili v obojestransko zadovoljstvo. Tek do avta in nazaj sem izkoristil za ogrevanje, saj je bilo jutro februarskih temperatur. Točno ob devetih se nas požene ogromna množica s štarta, ki se ja malce raztegnila šele po nekaj kilometrih, vendar ne dovolj, saj je strmina na Podrto goro bolj spominjala na bitko za ranjence, tako se je kolona upočasnila. Izkoristil sem vsako priložnost za prehitevanje v ozki, strmi stezici. Največ po enega, nekaj krat pa tudi po pet ali več. Imel sem namreč super filing, s palicami in odličnim hladnim zrakom se mi je kar smejalo. Na vrhu klanca pospravim palice, zopet jih aktiviram na parkirišču pod vznožjem Čavna, kjer sem v strmini ponovil vajo. Tu je bilo prehitevanje veliko lažje, kjer sem pičil mimo 'pohodnikov' kar naravnost po 5-7cm snežni odeji. Tudi asfaltiran breg do vrha sem večinoma pretekel - tam bi bil cilj zame idealen.
Sledil je sestop po drsališču, kjer me je po grobi oceni prehitelo kakšnih 60 tekmovalcev
Oznake dobre, okrepčila tudi, posebno v cilju, moram pa grajat postreženo malico-pacalaste, že zjutraj kuhane makarone, ki jih še v Auschwitzu ne bi bili prav vsi veseli.
Na petih tekmah je prišlo do cilja 1454 tekačev, osipa, posebno na daljših progah je bilo kar precej. Med vsemi finišerji je bilo samo šest starejših od mene, od tega pet tujcev. Če bo taka temperatura, takoj podpišem za naslednje leto.