Očitno je 'povlejklu' v pravo smer, saj me je na Blegoš kar neslo, z njega pa še bolj.
S super filingom in še boljšimi vremenskimi pogoji sem celo izboljšal lanski rezultat.
Jutranja svežina, parking poleg štarta, kjer so tudi prijave in kavica, ter cel kup poznanih ljudi ti že pred tekmo polepša dan. Tokrat imam palice v rokah že na štartu, previdno jih stisnem k sebi, da štartna množica oddivja mimo mene in je ne oviram. Že ob prvi pravi vzpetinici jih aktiviram in z užitkom enega po enega - do vrha hriba. Tam pogledam na uro - 10.26h. Dobro vem, da je zmagovalec že tik pred ciljem, dober kilometer nižje. Vzpona je konec, čaka me še najzahtevnejši del poti. Ob vključenem radarju in sto procentni previdnosti do cilja le nekajkrat zahodim, za nagrado najbolj povprečen čas sem bil za pet minut prehiter, za najtežjega tekmovalca 30kg prelahek, nagrade za najboljšega repetaša, kjer bi zagotovo zmagal, pa žal niso podeljevali.
Kot rečeno, ričet odličen, oznake ob progi in okrepčevalnici prav tako. Žal se je spet malce zavlekla podelitev, za izžrebano praktično nagrado sem imel prenizko štartno številko (1) , ki je bila zagotovo čisto na dnu vreče, kamor žrebalna otroška ročica seveda ni segla
. Orehovo potico smo načeli že včeraj, s Stezičarjem pa lepo poplaknili današnje kosilo.
Hvala za super preživet dan, Boštjan, upam, da oba vzdrživa vsaj do dvajsetega jubileja.