Bla bla bla...rešitev je-tri mize stran.
Po triletni pavzi zopet na tej lepi tekmi. Garmin in Valentina me pripeljeta v Pale, novo štartno točko, ki je čisto na ravnem
, kot da ne bi bilo dovolj km ravnine pred ciljem. Tekmeci so mi takoj pobegnili, viseči most je tako nihal, da sem ga prečkal po vseh štirih, kmalu za njim se še spotaknem, rešijo me zveste rokavičke.
Na okrepčevalnici spijem lonček energetske pijače in pogoltnem pest rozin
, pa ni nič pomagalo. Kot da sem pozabil teči. Cilja pred mojim prihodom še niso podrli, slabemu času so moji štoparici dodali še slabe pol minute. Končen rezultat - prvi v najstarejši ženski kategoriji. Pred podelitvijo se zamotim s tremi bananami, sedmimi lončki cedevite in s krepkim repetejem odličnih makaronov. Dobro, da sem za povratek v dolino izbral Jožeta, ki hodi malo počasneje...
Ja, lepo je bilo. Pir z darilne vrečke je že preteklost, bela majica z Oknom je že prešvicana, knjigo mi je zaplenila žena, dišeča kartica že binglja z retrovizorja.
Če drugo leto ne bodo štart vrnili na staro mesto, se bom najbrž odločil za 'red bul 400', saj zaenkrat koleno kar dobro napreduje.
Pa še uradni rezultati.
http://www.primorskigorskiteki.si/image ... a_2022.pdf