- 13 Jun 2004, 20:57
#11336
HOJLA!
Ja s tereni je pa takole izredno rad tečem po valovitem terenu kakršno je naše življenje, ki hiti mimo nas.Rad imam da se okoli mene zmeraj nekaj spreminja in nekaj dogaja.Vsak košček terena, ki ga pretečemo ima svoje čare in seveda minuse te minuse imajo predvsem takrat, ko se kje poškodujemo in nam zagreni za nekaj časa tek.Sam ko treniram najraje tečem tam kjer je veliko neokrnjene narave, kjer slišim travo rast, kjer slišim žvrgolenje ptičev v večernemu času pa oglaševanje SOVE, če seveda trening poteka proti večeru.Druga mi je zelo v redu rahel hlad ne preveč, ne premal da zavonjam prijeten vonj po cvetotih in vršičkih, ki poganjajo iz raznih dreves, ki nas obkrožajo okoli nas.Kakšen neverjeten užitek je ko se vzpenjaš proti kakšnemu od naših vršacev STORŽIČ in njemu podobnim.Ko čutiš veter, ki potegne mimo tebe, ali pa ko proti vrhu ko si tik pod vrhom in ti tečje po obrazu znoj, tvoj znoj, ki si ga pridelal, ko si premagoval te korake pred seboj.Kako prijetno je ko se bližaš svojemu končnemu cilju, ki si ga zadaš, ko pretečeš določeno progo.Saj veš, da boš zopet doživel nepozabne trenutke, ki ti ne bojo utonili v pozabo vsakdanjega dne.Ampak se dostikrat potem spomniš kaj si tam doživel, kaj si tam drugje doživel in tako naprej.Ko si pa kje po ravnem terenu nekje v dolini in ko prečiš kak travnik in zaplapola veter skozi lase nekateim nam ki imamo bolj malo las dobimo občutek rahle ohladitve.Ženske pa dobijo občutek nepopisnega veselja, radosti ko zaplapolajo na krilih svoje duše.Kakor bi dejala MOJCEJ77 če sem se prav izrazil.No ja saj mislim trenutno tako.In kakšna žalost te spreleti, ko se drugič podaš po isti poti in vidiš, da so podrli veliko količino dreves popolnom po nepotrebnem.Predvsem zato, ker veliko stvari pustijo tam in sploh ne porabijo vsega.Skratka uničijo življenski prostor tistim ptičem, ki si jih še zadnjič slišal, ko si tekel-la mimo.In si misliš kam je šel ves ta žar narave, kdo ga je uničil, kdo si misliš.No ja saj ravno tako pretečeš kar si si zadal tisti dan.Ampak veš, da je en delček tiste čudovitosti, ki si jo doživljal na tistem predelu ni več, da je nekdo to stvar uničil ne zavedajoč se vsehj posledic, ki jih je pustil za seboj.Ne zavedajoč se da se lahko, kar je storil tem drobnim bitjem, ki so te obkrožale ko si drvel mimo njih, ali one mimo tebe, da jih ni več.Ampak ljudje mnogi o tem sploh ne premišljujejo, ampak enostavno podrejo in si rečejo: u madona to bomo spet zaslužili! Samo ali se niso vprašali, kaj bojo imeli njihovi otroci in njihovi vnuki okoli sebe.Kaj jih bo obkrožalo, ko bojo vse uničili podrli?Kje se bojo lahko oni igrali, kje bojo oni lahko se nadihali svežega zraka, ki ga vsak od nas tako krvavo potrebuje, da je kaj.Kako bojo ti otroci doživljali svoje proge teka, gibanja, igre in podobno.Se opravičujem če sem zašel kaj iz tem, ampak me je prešinila misel na to temo, ki si jo odprla v zvezi s tem, kja radi tečemo.TEČEM RAD POVSOD TAM,KJER LAHKO ZAČUTIM DIH NARAVE IN VSEGA LEPEGA ŽIVLJENJA, KI NAS OBDAJA, SAMO ČE GA ZNAMO CENITI.
CIAO SE VIDJAMO!
TOMAŽ ZUPANČIČ
...danes je tvoj dan, izbira je tvoja...
http://www.adolimpik.com/
