Tekaški odmor Poletove skupine tekačev se je iztekel in danes smo se spet zbrali v Tivoliju, da preizkusimo svoje zmogljivosti in pokažemo, če smo med počitnicami izpolnjevali program treningov. Kar je forumcev v Poletovi skupini smo zadovoljni sami s sabo, saj se nam pozna napredek, še posebno na kakšni tekmi. Meni se zdi, da je najbolj napredovala Manika, ki sem jo na kranjskogorski desetki le od daleč gledal v hrbet, brez možnosti, da bi jo ujel.
To sem izkusil tudi danes. Hitrejša skupina, v kateri sva bila z Maniko manj hitra, se je kmalu razdelila. Še hitrejši so tekli naprej, jaz pa imam vedno neverjetno srečo in čast, da tečem skupaj s simpatičnimi mladenkami. S Stašo sva tekala skupaj na Visokem in v Grosupljem, z Barb sva se skupaj ogrevala v Logatcu in Dolenji vasi, z Maniko pa sva danes skupaj tekla po Tivoliju. Ampak, da sva tekla skupaj, sem se moral zelo potruditi in dati od sebe vse moči, celo maksimalnemu srčnemu utripu sem se približal samo za en udarec srca. Zagotovo je bilo nekaj utripov več tudi zaradi lepega spremstva in simaptične družbe. Ves čas sem imel občutek, pa tudi prepričan sem, da bi Manika tekla lahko še krepko hitreje, ampak je bila kavalirka do Fotra in je držala moj tempo teka. Pa tudi zagotovo bi se izgubil na brezštevilnih stezicah Tivolija, živalskega vrta, Mosteca in Rožnika, če ne bi bila Manika še vodička in nas varno pripeljala na ciljni prostor. Na koncu teka je Manika izgledala kakor narahlo pordela rožica, Fotr pa kot premočena cunja. Ne da sem imel popolnoma mokro majico, celo na tekaških hlačah ne bi našel suhega končka blaga. Mislim, da ima Manika veliko možnost, da postane ena od puščic Tekaškega foruma in se pridruži Tanji, Nataši, Simi, Staši, Barb, Klavdiji in ostalim raketam in bo prav kmalu stala na odru za zmagovalke.
Bravo Manika in hvala za prijetno družbo na prijetnem teku. Če ne bi imel tvojega spremstva, bi še sedaj blodil po stezicah Tivolija in iskal ciljni prostor. Pa še Branetova navodila sem izpolnil, saj sem tekel intenzivneje kot na kakšni tekmi.