Dragi moji,
Tisti, ki niste bili v Logarski, po vseh teh izvrstnih opisih o našem tamkajšnjem dejanju in nehanju veste vse. Tisti, ki ste tam bili, pa... ja, tudi, ne.
Da ne bi dolgovezil ("Tončka, dej en mrzu per!"),
naj strnem vtise:
- podobno kot LojzeP sem se ponoči v petek prebijal preko Podvolovjeka. Rezultat: Pegaz 1, Podvolovjek 0. Kljub popolni zmagi je manjkalo par centimetrov in namesto na TF bi o speštanem avtu, ki je zdrsnil z gladke ceste, brali v črni kroniki.
- gostoljubno me je sprejel Lučko, ki me je kljub pozni uri pogumno usmerjal po radijskih valovih in končno tudi sprejel + namestil v toplo postljico. Lučko, hvala za vso skrb za celotno padalsko divizijo!
- jutro je lahko tudi tako. Malo hoje navkeber ne škodi, še posebej, če je na koncu slap in ti med potjo mali huligan razloži vse o legokockah in o tem, kako njegov oči hitro teče. In ko se že veseliš tople koče, pa čajčka in tega, pribrzi mimo prijazno dekle z izjemnim darom prepričevanja in jabučki in že sva z Mathewko tekla nazaj navkreber. Pa kje je blo men treba lih na
tekaški tabor rint?
- popoldne sem trdno odločen ne zmignit rit iz koče proti pričakovanjem prebil na vsaj 7 različnih koncih sveta. Mislm, A lahko prosim??? Korzika z Nto, Turčija s Stašo+SimONom, Virtualnost z Erotom, pa New York (kako se že prav piše glavno mesto ZDA, New York al Nju Jork?) (sori, neodoljivo
) s Stanetom, pa Dublin z Alešem, pa rosni nam Parnas s Fotrom, pa...Mižale pri spodnjem Drnjohniku s Pegazom. Sindromenalno, kaj bi pravil!
- Naj Naj 2004 me je spravil k sebi. Toliko veselih dobitnikov nagrad te spravi kar v dobro voljo! In vsem puncam lahko daš lupčka! (če glih talaš nagrade, jasno)
(sam ene se pol niso več dale lupčkat. Mogoče jih pa moja domača kolonjska moti, čebulca s čemažem in pitralonom?)
- tudi Dedek Mraz je bil na delu. Za zasluge pri ohranjanju našega mentalnega in ostalega zdravja je prinesel Bajsiju njegovega Švedskega Kuharja in personam. Bajsi je ob tej priliki zapel originalno priredbo Kekčeve pesmi, ki se nam je vtisnila v spomin predvsem po afganistanskem številu mrtvih in ranjenih. (Bajsi, predlagam, da se raje držiš kuhanja
)
- sledila je vsesplošna zabava, ki jo je vodil izvrstni tehnični mojster MatjažV. Zvezda večera je bil gazda, ki nas je prijazno skenslou z meni doslej čisto neznano tehnično foro: "Če bi prej povedal, bi lahk žural do jutra, tko pa niste, pa žal..." - on je u bistvu gud gaj, on bi, sam zdaj ima zvezane roke, ker nismo prijavili zabave na policijo pa na ministrstvo za ribolov. (si jo moram zapomnit, zna prit še prov!)
- ja pa smo šli. V 2. štuk. Tam je bila kaj štala, cel hlev! DJ Matevž je simultano hekal musko in testiral meje WinXP. Prava Hiša fizikalnih eksperimentov, kjer se je pivo pojavljalo od nikoder (LojzeP, Tini), očala izginjala nikamor (Manika Copperfield), vino je bilo večkrat brezuspešno iskano (Gaga), akrobacije na plesišču občudovane (Marathon), pa tudi pravljice za lahko noč
so se pripovedovale v novokomponovanom ritmu (Klaudi, Pegaz, Mihaperme, MihaPR, Binch, Aleš, Ninočka, Staša, SimON, Pjotr, Simi, pa še kdo, se ni dobr vidlo
). Ostalo je le megla in ritem in PetzlStrobo+, ura fajronta (ko sem LojzetaP komaj zvlekel iz ene od spalnic, saj je očitno pognal korenine) pa 4:00. Ne boste verjeli, med drevesi v gozdiču smo v snegu naleteli na renčeče Bajsijevo truplo, prav kot je napovedal!
- naslednje jutro je bil Matjažev "Ustaj vojsko!" prvo, kar so občutili moji možgani. Z njim ni šale, niti pogajanj. Pa smo šli, najprej pospravit, nato pa po kavico. LojzeP ni mogel verjeti sreči, da je bila v omari ravno njegova najljubša znamka müslijev. In najljubša vrsta mleka. Pa najljubše žemle. (sumim, da ima precej rad hrano, še posebej, če je že tam, ne?)
Mathew nas je nahranila - z jabučki, in pujsnili smo v boj.
- naslednje, česar se spomnim, je bila kravata okol vrata, soj žarometov in kup ljudi, ki je postavljal vprašanja in iskal odgovore. Ves čas sem se poskušal izvit iz primeža in špegat na platno za odgovori. Znanje o forumu junakov TF Miljonarja je bilo na zavidljivi ravni; še dobro, da meni ni bilo treba na nobenega odgovoriti!
- dobili smo tri
TF Milijonarje:
Simi, Gago in
Marathona. Pain s temporary, but glory is forever! Ostali so se hrabro borili in pogosto je manjkalo le malo sreče... Najbolj všeč mi je bilo, da so tekmovalce vsi spodbujali in jim kljub strogim varnostnim ukrepom poskušali pomagati. (Malo je manjkalo, da nisem dal izprazniti dvorane!) Pokazal se je duh TF, sodelovanje, ne boj na nož. Take vas imam rad!
- po kosilu se je čredica tekačev počasi razkropila. Bor in Ero sta mi pomagala prepričati avto, da naj bo priden. Bor in Mateja sta me spremljala do Kamlka, ziher je ziher. Hvala vam!
- ministrici Barb + Nta, ki sta od prazgodovine zasnovali in izoblikovali tole druženje, sta na koncu izčrpani, a srečni pomahali v slovo. Takrat se tega še nismo zavedali, brez njiju bi tole druženje ne šlo v anale kot TF Forever Party. Če sem še kdaj prej dvomil in pozival k bojkotu, monarhični revoluciji i tako tome, sedaj javno izjavljam: ministrici ali ne, s takimi puncami na čelu je naša virtualna skupnost na varnem. Hvala vama od vseh nas!
- Skratka. Tole je bilo najboljše druženje, ki se mi je zgodilo od 7. razreda, ko sem bil na taborjenju v šotoru skupaj s tisto zlatolaso...(ahm, o tem kdaj drugič.
) Srečal sem nove in stare prijatelje in se imel, ma hlevsko fenomenalno! Vsi ste carji in cesarice!
Zdej mate pa dost, jest grem pa spat.
Vse vas ima rad,
Vojvoda "Jonas" Pegaz