- 30 Dec 2008, 16:46
#164906
In ravno tam sva ga pustila.
Še malo potopisa
Res je bilo hladno, že ko sva gledala na termometer v avtu, ne glede na to čemu je namenjen. Sem menil, da bo ob Muri hladneje, vendar je bilo prav toplo, proti nekaterim drugim izpostavljenim predelom. Kljub temu sem moral sleči novo jakno, ko sva se spustila od kmetije Sirk. Takoj sem jo zatlačil v nahrbtnik in zaprl zadrgo. Seveda stare izgubljene jakne tokrat nisem našel.
Alek je po poti ob Muri večkrat ponovil »Ej, Vreme ima pa res lepi teren za laufat«.
Pot mi več ni bila skrivnost. Ob prejšnji priložnosti s Semjulom nisva odtisnila štampiljke planinske poti pri kmetiji Zver. Sem vzel dnevnik zraven in glej ga vraga, štampiljke ni bilo za najti. Namesto tega naju je do Zg. Velke spremljal njihov pes (menda Jakob), ki je očitno vohal sendviče v nahrbtniku. Nisva se ga mogla otresti. Alek je stopil do ene kmetije, da bi jih poprosil, naj zadržijo psa, da ne gre za nama naprej, nakar se iz dvorišča zakadita še dva cucka. Spet sva lahko tekla en čas. Pri Mariji Snežni sva si privoščila zdravilni napitek in pojedla sendviče. Edini učinek je bil ta, da naju je zapustil zalezujoči kuža.
Šentiljsko pot priporočam
Še nekaj fotk
http://picasaweb.google.com/zdravc58/Se ... cka301208#
Vreme napisal/-a:Super pot sta obdelala, za drugič pa je najbolje avto pustiti pri brodu na Muri in tam začeti s to polovičko.
In ravno tam sva ga pustila.
Še malo potopisa
Res je bilo hladno, že ko sva gledala na termometer v avtu, ne glede na to čemu je namenjen. Sem menil, da bo ob Muri hladneje, vendar je bilo prav toplo, proti nekaterim drugim izpostavljenim predelom. Kljub temu sem moral sleči novo jakno, ko sva se spustila od kmetije Sirk. Takoj sem jo zatlačil v nahrbtnik in zaprl zadrgo. Seveda stare izgubljene jakne tokrat nisem našel.
Alek je po poti ob Muri večkrat ponovil »Ej, Vreme ima pa res lepi teren za laufat«.
Pot mi več ni bila skrivnost. Ob prejšnji priložnosti s Semjulom nisva odtisnila štampiljke planinske poti pri kmetiji Zver. Sem vzel dnevnik zraven in glej ga vraga, štampiljke ni bilo za najti. Namesto tega naju je do Zg. Velke spremljal njihov pes (menda Jakob), ki je očitno vohal sendviče v nahrbtniku. Nisva se ga mogla otresti. Alek je stopil do ene kmetije, da bi jih poprosil, naj zadržijo psa, da ne gre za nama naprej, nakar se iz dvorišča zakadita še dva cucka. Spet sva lahko tekla en čas. Pri Mariji Snežni sva si privoščila zdravilni napitek in pojedla sendviče. Edini učinek je bil ta, da naju je zapustil zalezujoči kuža.
Šentiljsko pot priporočam
Še nekaj fotk
http://picasaweb.google.com/zdravc58/Se ... cka301208#Iz takšne snovi smo, kot naše sanje … saj vse je v glavi, čuj
)
Čakam še na informacije kam naj se pripeljem z avtom in ob kateri uri. 
