Srečanje je povezano z obvezni vzponom na Pohorje in to mu daje svojstven čar. V svetlobi lučk po pohorski strmini in nazaj.
V koči Koči, prijazen sprejem, dobro so nas nahranili, predvsem na račun odličnega svežega kruha (vsaj mene), pijače dovolj, kelnerce kljub letom dovolj okretne.
Predvsem pa družba, vesela in glasna, včasih kar malo preveč zame, pa vendarle sami prijetni in pozitivni ljudje.
Špartatlonci so se še enkrat izkazali in potrdili da so res ekipa, ki stopi skupaj. Grčija in dogodivščine na teku, pa so name naredile mešan občutek. Preteči tako razdaljo, obenem pa se spopadati z toliko obrobnimi zadevami,ni od muh.
Mislim da se tega teka ne bom udeležil. Pa ne da se bojim km.Ne bi imel živcev za vse tisto drugo, ali pa bi mi požrlo preveč energije.Pa tudi strošek ne more biti majhen, čeprav o tem ni bilo veliko govora.
NO čaga je uspela, žal mi je le da sem vas moral zapustiti tako zgodaj, vendar sem šel v Trbovlje in sem domov prišel šele ob 1 zjutraj.
Nasvidenje drugo leto.
Aja pa še to. Padel je dogovor za obisk Šentiljske poti 26.12.2010 se pravi Božični tek po Šentiljski. Kandidati ne pozabite da ste obljubili udeležbo, ne glede na to da ste čago že prespali