Hojla,
bruny napisal/-a:Pot je takole preko ,,palca,, dolga okoli 45- 50 kilometrov.
Ja pot je bila enostavnejša kot sem mislil. Tvoja pomiritev je bila pravilno usmerjena. Prišel zelo hitro kljub nekaj snega na zadnjih dveh platojih Stolpnika.
bruny napisal/-a: Boč - velikonočnica in spust preko Galk na Pečico oziroma Lovnik in potem preko domačije Lovrenčič-Debelak do cerkve na Ljubično -goro.
Ta del poti je čudovit. Najprej, ko se spustiš od velikonočnici po spodnji stezi. Pozor sta dve v isti smeri. In markacija na spodnji ni takoj vidna. Posebej ne v zgodnjem jutranjem mraku. Lahko te zavede in greš na zgornjo stezo, kjer je celo neka tabla kjer piše, da to pa je res prava pot za Galke...Ne potrebno je iti eno stezo nižje, ki ni tako izrazita ( jaz sem se malo iskal v mraku ).
In ta pot te pripelje najprej na čudovito pot na pobočju, utrjena, kjer na svoji levi gledaš kotlino s Šmarjem pri Jelšah v daljavi, Kozjansko, ...Tik pod teboj na levo je strmina, celo na trenutke pokopališče dreves ( veliko uničenega zaradi sečnje in žleda ). Potem, ko prideš na dno - spust iz Boča pot zavije na levo navzgor. In v zaselke, ki te nato pripeljejo na cesto Poljčane - Šmarje pri Jelšah. Za tvojim hrbtom gre markacijo v smeri Grobelnega ( na levo ). POZOR!Ne zavijati na levo. Ampak zaviti na desno na cesto Šmarje pri Jelšah-Poljčane in sicer v smeri Poljčan ( pozdravna tabla Haloze ).Tukaj je ta zaselek Lovnik. Potem zaviješ navkreber, kjer te markacija vodi dol s ceste in po vzpenjajoči asfaltni ozki poti med hišami ( nek svetnik z vinsko trto ) in potem na vrhu hriba ugledaš novo dolino. Na levo te pogled usmeri na greben Zbelovske gore. Na desni naprej je Ljubčna gora. Ampak proti njej se giblješ po asfaltni poti , ki valuje gor in dol in na desni imaš v hribu hiše, weekende, stare hiše, ki služijo kot zidanice. Ob njih vinogradi dokaj stari, ter vinoogradi tudi na tvoji desni. Tako valuješ gor in dol , markacija te želi peljati kar dalje v spust proti dolini ampak če si pozoren lahko zaviješ na desno navzgor, če si želiš začutiti vrh ostre stožčaste Ljubične gore. Iz katere se nasprotna grebenasta Zbelovska gora in široka kotlina še bolje vidijo in odprejo pred teboj. Potem, ko se spustiš iz Ljubične gore na prej omenjeno valovito asfaltno pot ugledaš tablo Loško Zbelovska planinska pot. To je zelo pomembno, ker taj tista, ki naredi večino dela, da prideš do Žičke kartuzije kolikor toliko urejeno in brez iskanj pa vendar nekaj dilem.
>>> Neposredno pod cerkvijo navezava na Loško -zbelovsko planinsko pot -južni del po kateri se >>>lepo ,,jadra,, do Zgornjega Zagaja-Kraberka.
Da spomnim se Kraberka. Ampak pred njim je potrebno omeniti majhen prehod pod železniško progo. Ki zgleda kakor strelna lina. Morda bi še omenil v istem prostoru tudi razvaline Zbelovskega starega gradu ( potem ko si sestopil iz Ljubične gore in se vrtiš po Loško-Zbelovski poti . Loče in Zbelovo sta dve vasi ki sta na drugi strani grebena po katerem te pelje poti spodaj doli ob cesti. Na trenutke ju lahko vidiš skozi drevje. Če se pelješ potem domov iz Konjic proti Poljčanam lahko spremljaš s ceste greben po katerem si hodil.
>>>Potem se vezno nadaljuje nad drugim ,,tunelom,, v smeri Celje - Pletovarje nekako-dva tri
>>>kilometre do spoja z Drameljsko planinsko potjo nad Grušcami oziroma Jankarjem - severnim
>>>delom po kateri se lahko nadaljuje 1. direktno v dolino ob dveh domačijah(naseljeni in
Tukaj se je meni tako pogodilo. Držal sem se Loško - Zbelovske poti, ki me je res peljala čez čudovite terene. Potem pa, ko prideš na ovinkasto asfaltno pot na točko iz katere lahko vidiš na levi tisto znano gostišče, ki je na drugi strani avtoceste ( kjer so včasih se celo ustavljali v začetkih avtoceste ) - skratka na viaduktu med tuneloma, vidiš to gostišče PodOrehi, na desni pa vidiš kolonado viadukta in velik reklamni pano zavarovalnice. Tam sem se odločil, da grem dol iz Loško - Zbelovske markacije ker je krožila okoli in pripeljala daleč pred vstopom v dolino, ki gre za Špitalič. Torej malo sem po svoje eksperimentiral. In s tem pridobil nkar nekaj prednosti. Praktično sem padel v vas Škeden, ki je na vstopu v dolino, ki gre proti Špitaliču in Žički kartuziji.
Mimogrede vprašal pa sem se ,,,mikalo me je namreč, da ne bi zavil navzdol proti kolonadi viadukta oz. za njim v Škedenj pač pa bi ubral pot navzgor in šel nad drugim tunelom ( v smeri avtoceste proti CE ) torej, da bi se držal vrhov grebenastega ( ne vem kaj skriva zgledal je grebenast ) terena nad dolino v kateri so Škedenj, Špitalič, Žička kartuzija. Pogum, mi je vzel domačin ( ki pa sem čutil, da govori bolj na slepo ), ki je trdil da bom imel probleme z obori za ovce in drugimi ogradami in nič ne bom pridobil. Seveda stvar je, da n rabiš teči tiste 4 do 5 km po asfaltu. Verjetno bi zgoraj po grebenu bilo več ampak bila pa bi mehka, gozdna, hribovska pot ampak dokaj nepredvidljiva. Od Špitaliča dalje sicer pri cerkvi Sv. Janeza zavije ena markacija na ta greben in gre proti Sv. Uršuli oz. posredno Žički Kartuziji.
>>zapuščeni) v idilično vasico Špitalič in po dolini Sv. Janeza po asfaltu do ostalin Žičke kartuzije >>>ali pa po 2. varianti po planinski poti direktno do Žičke kartuzije in tako odpade Špitalič &
>>>asfalt.
Da to sem opazil. Ampak bi pa se zgubilo več časa. Vsekakor pa za raziskovanje kdaj naslednjič.
>>>Od Žičke kartuzije naprej so možne tri variante naprej za Stolpnik. Po 1. takoj nad ostalinami
>>>Žičke kartuzije preko treh križev na Stolpnik. Po 2. nadaljevanje nekako dva kilometra po
>>>Drameljski planinski poti po asfaltu do naselja Sojek in od tam preko Kamne gore na vrh
>>>Stolpnik. Osebno bi se odločil za 3. varianto in sicer od Sojeka naprej nekako še dva
>>>kilometra do naselja Črešnjice in potem ob cerkvi in župnišču direktno na Stolpnik iz južne
>>>strani. Zakaj
iz Črešnjic - po mojem mnenju najlepša pot iz južne strani na Stolpnik in
>>>ves čas nizaš pot - ni sekanja oziroma odcepov. Potem od Stolpnika samo še rutiniran sestop
>>>preko Čretveža v Stranice oziroma preko ,,Grofovega štanta,, v Slovenske Konjice za prijeten
>>>zaključek...
Jaz sem opazil samo 1, ki me je vodila do 3 križev. Dalo se je lepo teči, ker je odprta, kopna, celo suha, utrjena. Vmes asfalt. Kar veliko. Trije Križi, tam sem se malo vsedel in podremal. Dva od teh križeva sta povezana s smrtjo v 50ih, Eden umor v letu 1953 ter smrt enega otroka 1958 mislim...ki je hodil nekje ( kaj je bilo potrebno poglobiti ).
Potem po trh Križih sem šel proti Kamni gori in iz Kamne gore napadel vrh Stolpnika.
snega ni bilo do predzadnjega platoja. Najprej zaplate in zmerno, potem pa ko prideš v notranjost na ravnico ( tak oda sonce ne pada z dovolj pravim kotom-pademo v osojne lege v gozdu...). Tako pa se je začel malo tečen južnjak ( sneg ). Ta napor me je spremljalo vse do tistih smernih tabel na gozdni jasi tik pod novim vzponom.Tam pa se je v hrib začel konkretnejši vendar zelo južen in shojen sneg ( ampak gaz te je premetavala, tudi veliko vode in blata po koreninah in tudi mokrega južega snega ). Tik pod vrhom kar veliko snega ampak vsekakor se da hoditi in manj kot prejšni weekend med Donačko in Bočem.
Ja bilo je fajn. Na koncu poti v SL. Konjicah, ko sem že bil pod streho sem doživel še da je malo deževalo. Ampak nič posebnega. Jaz sem že zdavnaj končal.
Seveda se sedaj postavlja sam po sebi izziv, sestaviti ti dve kocki:
-Maribor-Stoperce-Donačka-Boč- Velikonočnca
- Velikonočnica-Pečica-Lovnik-Ljubična gora-Klokočovnik-Špitalič-Žička kartuzija-Trije Križi-Stolpnik-SLO. Konjice
v eno traso.To pa bo izziv za naslednje trenning petke ali sobote.