Manika, vse najboljše!
Nepozabni so najini teki po Tivoliju v Poletovi ekipi, nepozabno je skupno premagovanje klanca v Mostecu, intervali na Kodeljevem, sodelovanje na tekmah, lepo je bilo teči s tabo, Manika.
Bila si mi motiv in vzpodbuda, rad sem tekel vštric s teboj, čeprav je bilo težko, ker si bila ponavadi prehitra, tvoja družba mi je vlivala optimizem, kilometri, ki sva jih skupaj pretekla so pustili neizbrisen pečat v tistem delu mojega spomina, kjer hranim najlepše vtise.
Želim ti, da boš lahko spet tekla s tako lahkoto in vzdržljivostjo kot na Ljubljanskem maratonu, v Palmanovi, v Sežani in še marsikje. Želim ti čimprejšnjo vrnitev na tekaške terene in upam, da bova skupaj premagala še marsikakšen kilometer...
Veliko sreče in zdravja ti želim!
