- 07 Feb 2011, 15:57
#245781
Izredno toplo februarsko nedeljo sva se s prijateljem odpravila iz Vevč proti Jančam in nato proti Litiji. Ker sva začela pohod okoli 7 ure zjutraj, je bilo vreme še dokaj hladno. Potem, ko se je sonce dvigovalo vedno višje, je naraščala tudi temperatura in se je približevala 20 °C. Najprej sva šla mimo cerkve v Vevčah, kjer se je ravno končala jutranja nedeljska maša.
Kmalu za cerkvijo sva se zažela vzpenjati proti vasi Češnjica. Že pred vasjo sva lahko občudovala v daljavi na SZ in SV Julijske alpe, Karavanke in Kamniško-Savinjske alpe. Posebni čar jim je dajalo snežno pokrivalo v svoji belini.
V tem delu sva lahko že videla table, ki so označevale Kostanjevo pohodno pot. Midva sva šla v smeri Malega vrha.
Nato sva šla skozi vas Zagradišče. Malo najprej od te vasi, sva lahko zopet občudovala Kamniško-Savinjske alpe, tokrat z malo drugačno kuliso. V okolici te vasi pa je možno videti tudi Ljubljano.
Sedaj sva začela hoditi skozi gozd. Med drevesi sva opazila tudi borovec. Pot je bila na začetku makadamska. Potem, ko sva prišla v bližino hiš, pa sva se začela bolj strmo vzpenjati najprej še po kolovozu, nato pa bo ozki stezici, doker nisva prišla do vasi Javor. Iz Javorja pa sva se spustila proti dolini Besnice. Najprej sva kratek čas hodila po cesti Ljubljana - Litija. Ko pa sva prišla do prve hiše, sva se po strmem kolovozu vzpela do vasi Vnajnarje. Šlo je za tipično kmečko vas na vrhu hriba.
Malo naprej od Vnajnerjev je morda najlepši pogled v Sloveniji na slovenski visokogorski svet.
Pohodnik na desni strani lahko občuduje vzhodni del Kamniško-Savinjskih alp in Karavank.
Malo bolj levo naslednji del Kamniško-Savinjskih alp.
Nato se nam pred očmi pojavi zahodni del Kamniško Savinjskih Alp. V ozadju pa lahko vidimo pogorje Košute z Velikim vrhom, Kladivom, Košutnikovim turnom..., ki spada pod Karavanke.
Z očmi lahko zaobjamemo še zahodni del Karavank: Stol, Vajnež, Golico in Dovško Babo
Na levi strani pa lahko občudujemo Julijske alpe okoli Kranjske gore, Mojstrane in Bohinja. Pred njimi pa lahko vidimo z gozdom poraščeno Mežaklo. V ozadju pa je tudi že pogorje Pokljuke. Skrajno levo pa Soriška planino in Porezen.
Ko pa sva se vzpela do koče na Jančah, sva lahko uživala v čudovitem pogledu na Ljubljano.
Tega dne je bila koča zelo dobro obiskana. Večina obiskovalcev se je nastavljala toplim sončnim žarkom. Otroci pa so se igrali na igralih. Posebno zanimivi so mi bili otroci, ki so se vzpenjali po gumah do vrha igrala. Nekaterim je uspelo, drugi pa so po nekaj poskusih rajši sestopili na trda tla.
Pot iz Janč do Litije je bila dobro označena. Tudi sama pot je bila večino časa makadamska. Samo zadnji del sva hodila po stezi, ko sva se spuščala proti reki Savi.
Kraj Litija in njena okolica je zanimiva, ker skozi njo teče reka Sava, ki se je vtrla strugo ob strmih pobočjih bližnjih hribov. Ti hribi so na nekaterih mestih goli in tam običajno stojijo hiše, ki razbijajo monotonost pokrajine.
V strukturi litijskih zgradb pa lahko opazimo stanovanjske hiše, blokovska naselja, tovarne in trgovine.
Očitno pa je tu popularno tudi veslanje po Savi, kajti na reki sva opazila raftarje, ki so z veliko hitrostjo "drveli" mimo Litije.
Kmalu za cerkvijo sva se zažela vzpenjati proti vasi Češnjica. Že pred vasjo sva lahko občudovala v daljavi na SZ in SV Julijske alpe, Karavanke in Kamniško-Savinjske alpe. Posebni čar jim je dajalo snežno pokrivalo v svoji belini.
V tem delu sva lahko že videla table, ki so označevale Kostanjevo pohodno pot. Midva sva šla v smeri Malega vrha.
Nato sva šla skozi vas Zagradišče. Malo najprej od te vasi, sva lahko zopet občudovala Kamniško-Savinjske alpe, tokrat z malo drugačno kuliso. V okolici te vasi pa je možno videti tudi Ljubljano.
Sedaj sva začela hoditi skozi gozd. Med drevesi sva opazila tudi borovec. Pot je bila na začetku makadamska. Potem, ko sva prišla v bližino hiš, pa sva se začela bolj strmo vzpenjati najprej še po kolovozu, nato pa bo ozki stezici, doker nisva prišla do vasi Javor. Iz Javorja pa sva se spustila proti dolini Besnice. Najprej sva kratek čas hodila po cesti Ljubljana - Litija. Ko pa sva prišla do prve hiše, sva se po strmem kolovozu vzpela do vasi Vnajnarje. Šlo je za tipično kmečko vas na vrhu hriba.
Malo naprej od Vnajnerjev je morda najlepši pogled v Sloveniji na slovenski visokogorski svet.
Pohodnik na desni strani lahko občuduje vzhodni del Kamniško-Savinjskih alp in Karavank.
Malo bolj levo naslednji del Kamniško-Savinjskih alp.
Nato se nam pred očmi pojavi zahodni del Kamniško Savinjskih Alp. V ozadju pa lahko vidimo pogorje Košute z Velikim vrhom, Kladivom, Košutnikovim turnom..., ki spada pod Karavanke.
Z očmi lahko zaobjamemo še zahodni del Karavank: Stol, Vajnež, Golico in Dovško Babo
Na levi strani pa lahko občudujemo Julijske alpe okoli Kranjske gore, Mojstrane in Bohinja. Pred njimi pa lahko vidimo z gozdom poraščeno Mežaklo. V ozadju pa je tudi že pogorje Pokljuke. Skrajno levo pa Soriška planino in Porezen.
Ko pa sva se vzpela do koče na Jančah, sva lahko uživala v čudovitem pogledu na Ljubljano.
Tega dne je bila koča zelo dobro obiskana. Večina obiskovalcev se je nastavljala toplim sončnim žarkom. Otroci pa so se igrali na igralih. Posebno zanimivi so mi bili otroci, ki so se vzpenjali po gumah do vrha igrala. Nekaterim je uspelo, drugi pa so po nekaj poskusih rajši sestopili na trda tla.
Pot iz Janč do Litije je bila dobro označena. Tudi sama pot je bila večino časa makadamska. Samo zadnji del sva hodila po stezi, ko sva se spuščala proti reki Savi.
Kraj Litija in njena okolica je zanimiva, ker skozi njo teče reka Sava, ki se je vtrla strugo ob strmih pobočjih bližnjih hribov. Ti hribi so na nekaterih mestih goli in tam običajno stojijo hiše, ki razbijajo monotonost pokrajine.
V strukturi litijskih zgradb pa lahko opazimo stanovanjske hiše, blokovska naselja, tovarne in trgovine.
Očitno pa je tu popularno tudi veslanje po Savi, kajti na reki sva opazila raftarje, ki so z veliko hitrostjo "drveli" mimo Litije.
Pohodi razveseljujejo mojo dušo
