- 26 Jun 2008, 10:40
#134789
Včeraj sva se z dragim odpravila na izlet v Bohinj, kjer so v teh vročih dneh temperature nadvse prijetne. Po kopanju in potepanju po okolici sva se z avtom zapeljala so parkirišča pod Savico ter brez pripomb ali slabe volje plačala 3 € parkirnine. Nekaj sva pojedla v restavraciji in se nato namenila obiskat slap Savica. Sledila sva oznaki in kaj hitro prišla do hišice, katere lesena ograda je zapirala pot proti slapu. V hišici so prodajali vstopnice za dostop do slapu.
Da se razumemo, 2,40€ sem porabila že tudi za kaj bolj nepotrebnega kot je to. Ampak ideja, da mi bodo zaračunali pohod do Savice mi pa nikakor ni šla v glavo. S fantom sva se že obrnila in odšla, ampak vedela sem da mi stvar ne bo dala miru dokler se ne prepričam da sem napis prav razumela. Zato sem se vrnila in gospo za pultom vprašala, če res pobira vstopnino, da lahko gredo ljudje peš do slapu. "Da greste do Savice, ja," mi je potrdila. Nasmehnila sem se, se zahvalila za pojasnilo in odšla.
Saj na prvi pogled zadeva ni tako strašna. Tisti denar bi prav hitro lahko zapravila pri stojnici s sladoledom, ali kje drugje, pa se ne bi niti zdrznila. Ampak pohajanje po hribih je zame ena od najčistejših oblik svobode. In čeprav zanj potrebuješ denar - za prevoz, opremo, hrano, prenočišče..., so ti slovenske planinske poti na voljo, brez omejitev in plačila, pa čeprav so ljudje, ki zanje skrbijo, jih vzdržujejo... Rada verjamem, da mi je ta svoboda na voljo. In to je razlog da me je pobiranje vstopnine globoko zbodlo.
Kajti drugič, ko se bom res odpravila v hribe, ne na izlet z avtom kot včeraj, bom v planinski koči rada plačala golaž in čaj po planinski ceni, saj vem kaj vse mora ta cena vključevati. Če se komu zdi, da dolgujemo planinski zvezi in gorski reševalni še kaj za to, da so poti tam, označene in varne, mu dam tudi prav. Samo prosim naj naredi to nekako drugače. Naj ne naletim prihodnjič, ko bom uživala v pravi gorski vsobodi, sama s svojimi mislimi, na stojnico, kjer moram kupiti vstopnico.
Da se razumemo, 2,40€ sem porabila že tudi za kaj bolj nepotrebnega kot je to. Ampak ideja, da mi bodo zaračunali pohod do Savice mi pa nikakor ni šla v glavo. S fantom sva se že obrnila in odšla, ampak vedela sem da mi stvar ne bo dala miru dokler se ne prepričam da sem napis prav razumela. Zato sem se vrnila in gospo za pultom vprašala, če res pobira vstopnino, da lahko gredo ljudje peš do slapu. "Da greste do Savice, ja," mi je potrdila. Nasmehnila sem se, se zahvalila za pojasnilo in odšla.
Saj na prvi pogled zadeva ni tako strašna. Tisti denar bi prav hitro lahko zapravila pri stojnici s sladoledom, ali kje drugje, pa se ne bi niti zdrznila. Ampak pohajanje po hribih je zame ena od najčistejših oblik svobode. In čeprav zanj potrebuješ denar - za prevoz, opremo, hrano, prenočišče..., so ti slovenske planinske poti na voljo, brez omejitev in plačila, pa čeprav so ljudje, ki zanje skrbijo, jih vzdržujejo... Rada verjamem, da mi je ta svoboda na voljo. In to je razlog da me je pobiranje vstopnine globoko zbodlo.
Kajti drugič, ko se bom res odpravila v hribe, ne na izlet z avtom kot včeraj, bom v planinski koči rada plačala golaž in čaj po planinski ceni, saj vem kaj vse mora ta cena vključevati. Če se komu zdi, da dolgujemo planinski zvezi in gorski reševalni še kaj za to, da so poti tam, označene in varne, mu dam tudi prav. Samo prosim naj naredi to nekako drugače. Naj ne naletim prihodnjič, ko bom uživala v pravi gorski vsobodi, sama s svojimi mislimi, na stojnico, kjer moram kupiti vstopnico.
Nazadnje spremenil flikca, dne 26 Jun 2008, 11:16, skupaj popravljeno 1 krat.
Nobena tekma ne motivira bolj kot tekma s sabo.
Človek še razume, da je treba plačat parkirnino, da pa par metrov naprej hočejo še enkrat denar, je pa naravnost oderuško. Tudi tuji turisti čudno gledajo. Bohinjci imajo prav talent, kako obiskovalce odvrniti od ponovnega obiska teh krajev.
