- 10 Apr 2005, 16:52
#37135
Bil je super začetek dneva. Pojedla lonec polente s skuto (pomembno dejstvo za nadaljevanje zgodbe), zapakirala opremo, na busu spoznala Alana in prišla pred Fužinski grad, kjer se vas je večina že "nastavljala" dežnim kapljam. Kar veliko rednih PST osvajačev nas je bilo, pa tudi nekaj novih obrazov... Sem vesela, da sem spoznala Žužo, pa tudi, da se nam je pridružila Darja.
Sam tek je bil poezija (do 25 km), dežek je padal, na Golovcu sem sicer malo hodila in zaostajala...a ko sta me skušala prehitel Milkec in Bajsi sem pa se vzela v roke oz. noge in pospešila.
Bilo je super kramljati z garminizirano Stašo in Borom, se nastavljati Špikovi kameri in presenečeno obstati pred Janikino okrepčevalnico pod Golovcem.
No, v Kosezah je dežural še nas organizacijski car Vlajko in po kratkem postanku smo Milkec, Bajsi in jaz nadaljevali pot okoli Ljubljane.
Noge so šle kar same, počutje je bilo odlično, še kakšno bolj ali manj pametno smo rekli....Ena moja filozofska je bila, da je tek kot življenje; misleč predvsem na različno težavnost (no, kakšne 4 km naprej se je izkazalo, da pa tudi v smislu nepričakovanih, nesrečnih dogodkov). Pri AMZSju sem kljub občutku, da mi bo slabo in da ne bo pasalo pojedla kar cel 100 ml gel. Ga poplaknila z malo vode in veselo nadaljevala še 2 km...No, na Žalah pa se je začel pogreb tokratnega Ninočkinega teka po PST-ju. Komaj sem zmogla do Cimetovega bara v Novih Jaršah, saj so se moja prebavila odločila, da tokrat popolnoma zasabotirajo. Driska, kruljenje, pretakanje tekočine, krči in bolečine so malo po Šmartinki postali tako hudi, da nisem mogla več teči. Še hodila sem s spačenim obrazem in roko na napihnjenem trebuhu. V glavnem kalvarija! Še huje je postalo, ko me je začelo zebsti v popolnoma premočenih oblačilih. Ampak, ni preostalo drugega, kot da sem krevsala naprej: tekla 100m in hodila 900m. No in sem le dokrevsala do Fužinskega gradu.
Suma sumarum: tudi takšne stvari spadajo k teku, upam, samo, da čimbolj poredko (meni se je zgodilo prvič). Lekciji: ne pojej celega lonca polente pred tekom in ne pojej celega gela na enkrat s premalo vode.
Drugače pa PST je zakon!!! Aanliza je bila tudi fajn: kramljanje in pitje kamiličnega čaja. Komaj čakam naslednjo nedeljo!
In hvala Bajsiju in Milkecu za družbo in podporo! Milkec bravo za prvi pretečeni PST! Pa hvala Primusu za čakanje na parkirišču-upam, da ni bilo predolgo.
Sam tek je bil poezija (do 25 km), dežek je padal, na Golovcu sem sicer malo hodila in zaostajala...a ko sta me skušala prehitel Milkec in Bajsi sem pa se vzela v roke oz. noge in pospešila.
Bilo je super kramljati z garminizirano Stašo in Borom, se nastavljati Špikovi kameri in presenečeno obstati pred Janikino okrepčevalnico pod Golovcem.
No, v Kosezah je dežural še nas organizacijski car Vlajko in po kratkem postanku smo Milkec, Bajsi in jaz nadaljevali pot okoli Ljubljane.
Noge so šle kar same, počutje je bilo odlično, še kakšno bolj ali manj pametno smo rekli....Ena moja filozofska je bila, da je tek kot življenje; misleč predvsem na različno težavnost (no, kakšne 4 km naprej se je izkazalo, da pa tudi v smislu nepričakovanih, nesrečnih dogodkov). Pri AMZSju sem kljub občutku, da mi bo slabo in da ne bo pasalo pojedla kar cel 100 ml gel. Ga poplaknila z malo vode in veselo nadaljevala še 2 km...No, na Žalah pa se je začel pogreb tokratnega Ninočkinega teka po PST-ju. Komaj sem zmogla do Cimetovega bara v Novih Jaršah, saj so se moja prebavila odločila, da tokrat popolnoma zasabotirajo. Driska, kruljenje, pretakanje tekočine, krči in bolečine so malo po Šmartinki postali tako hudi, da nisem mogla več teči. Še hodila sem s spačenim obrazem in roko na napihnjenem trebuhu. V glavnem kalvarija! Še huje je postalo, ko me je začelo zebsti v popolnoma premočenih oblačilih. Ampak, ni preostalo drugega, kot da sem krevsala naprej: tekla 100m in hodila 900m. No in sem le dokrevsala do Fužinskega gradu.
Suma sumarum: tudi takšne stvari spadajo k teku, upam, samo, da čimbolj poredko (meni se je zgodilo prvič). Lekciji: ne pojej celega lonca polente pred tekom in ne pojej celega gela na enkrat s premalo vode.
Drugače pa PST je zakon!!! Aanliza je bila tudi fajn: kramljanje in pitje kamiličnega čaja. Komaj čakam naslednjo nedeljo!
In hvala Bajsiju in Milkecu za družbo in podporo! Milkec bravo za prvi pretečeni PST! Pa hvala Primusu za čakanje na parkirišču-upam, da ni bilo predolgo.
Nazadnje spremenil Ninocka, dne 10 Apr 2005, 17:41, skupaj popravljeno 2 krat.