Pozdrav!
Kako je ze rekel Ero? Veseli me, da ste se zbrali v taksnem stevili, neizmerno pa me zalosti razlog. Ta misel me je spremljala ves teden, ko sem po glavi zvijal kilometre in se spraseval, kako bom opravil s progo, ki je dalsa od skupnega stevila letosnjih tekaskih kilometrov.
Ura v nedeljo je zvonila zelo zgodaj saj obilen zajtrk in tek nekako ne sodita skupaj. Nervozni pogledi v nebo so mi pocasi dopovedali, da se nam je morda sreca bledo nasmehnila in nam nebo niti ne bo padlo na glavo. Tek od doma do Fuzinskega gradu je sluzil kot ogrevanje za nadaljevanje proti Zalam. Ob 0900 so sledila navodila, slikanje in smo sli. V vlogi metle sva z Matevzem stela tiste, ki so se skrivali po grmovju. Ni bilo hudo. Do stiri se kar da setstevat in odstevat.
Na Zalah sem spet imel v grlu cmok in roso v oceh. Veter je prinesel tudi mrzel zrak in prve dezne kaplje. Se vedno nisem bil preprican ali bo cel krog ali polovicka. Pegaz je obrnil proti Fuzinam, Bojanm je ponujal prevoz iz Kosez, jaz pa sem racunal na zeton ali taxi, ce bi se kaj zalomilo in bi omagal. S Pijo sva skupaj krenila z Zal v vlogi metle pa je vozil Ero. Matjaz je pokazal pot, ki ima zelo malo navigaciskih problemov in kot bi mignil smo bili v Kosezah. Hvala Mojca in Alja in vsi, ki ste prispevali dobrote za v prtljaznik. Malo pred dolgim mostom sem prvic zahodil. Klanec. Na stopnicah spet ujamem Staso, Nado in raziskovalca. V tunelu pod streko se prikljuci se Kosir. Ob precaknju trzaske se se za spoznaje bolj ulije. Na rakovi jelsi prvic malo zablodimo. Na sreco se pojavi mare in nas usmeri. Kmalu za Livado jaz narobe usmerim Kosirja in Nado v levo. Napaka. Treba je naravnost. 200m sem jima podalsal progo. Se globoko opravicujem. Grizemo metere naprej proti Golovcu, obdelujemo flauze in vedno bolj pogosto hodimo. Koncno kitajska restavracija in Nadin zalosten pogled, ko se ji zazdi, da Mojce in Alje ni. Pa sta. Malo visje v hribu. Vidim Pijo, ki se je ravno zagrizla v hrib. Pri avtu pogoltnem flaso vode in se odlocim za precenje Golovca. Med pitjem in oblacenjem vetrovke pribrzi se Matjaz z Majo. Malo hecamo Nado, ki je na sreco trdna punca in si je uzitke Golovca pustila za lepse vreme. Do vrha hodimo in cvekamo. Na vrhu se poslovimo saj sem jaz namenjem levo proti domu. Med tekom opazim, da je dez pocasi presel v sodro. Spust po odvodu Golade. Sodra ze pokriva mokro listje in korenine. Na Litijski posteno mede, na mostu pa je vse skupaj letelo vodoravno. Na sreco je bilo do doma samo se 100m.
Ko sem zlezel izpod tusa in pogledal skozi okno sem bil zelo vesel, da sem ze doma. Srcno sem upal, da so se tudi vso ostali uspeli spravit na toplo. Vroca kava in golaz sta takoj naredila iz mene drugega cloveka. No, roke so malo rabile, da so se pogrele, ampak ni bilo sile.
Eto, tako je bilo tole v nedeljo skozi moje oci. Zelo sem bil vesel, da mi je uspelo naredit krog in nezmerno me je zalostil razlog s katerim sem se v nedlejo podal na pot.
Hvala vsem, ki ste skrbeli za organizacijo.
Hvala! Hvala!
lp, oranzni slon
p.s.: Se opravicujem za zmesnjavo. Hvala Ero.
Eto, mojih 5 dkg pasje radosti.